Menu Item
S "tajnimi leti" je Švica je na Hrvaško letos vrnila več kot 300 prebežnikov, poroča Jutarnji list. Letala niso bila navedena na voznem redu ali pa na zaslonih za prihode. Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da gre za vnaprej najavljene lete, s katerimi države v skladu z dublinsko uredbo vračajo ljudi, ki so na Hrvaškem dobili mednarodno zaščito.
Švica je na Hrvaško s “tajnimi leti” letos vrnila več sto prebežnikov, je v nedeljo razkril hrvaški časnik Jutarnji list. Hrvaško notranje ministrstvo je navedbe o tajnih letih zanikalo in pojasnilo, da je bilo v skladu z dublinsko uredbo letos na Hrvaško vrnjenih več kot tisoč prosilcev za azil.
Jutarnji list je v nedeljo objavil članek o prihodih letal iz Züricha na zagrebško letališče, ki jih ni na voznem redu letenja ali na zaslonih za prihode, z njimi pa naj bi vračali prebežnike iz Švice na Hrvaško. Hrvaški časnik je domnevno tajne lete raziskal s švicarskim raziskovalnim novinarjem Emilianom Bosom in v Zagrebu minulo sredo pričakal eno od letal. Prebežniki so po navedbah časnika pri sebi imeli naslov enega od zagrebških hotelov, šlo pa je predvsem za mlade moške iz Afganistana, Sirije, Egipta, Iraka in Turčije.
Jutarnji list še piše, da so hrvaške institucije te lete poskušale zanikati, iz švicarskega urada za migracije (SEM) pa so pojasnili, da so letos organizirali 30 takšnih letov v Zagreb, s katerimi so do konca oktobra vrnili nekaj več kot 300 ljudi.
Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve so v nedeljo po objavi članka v sporočilu za javnost zavrnili navedbe o tajnih letih. Kot so poudarili, so omenjeni leti najavljeni vnaprej in imajo odobritev oddelka za dublinski postopek na ministrstvu za notranje zadeve. Izpostavili so tudi, da so na zaslonih za prihode prikazani samo komercialni leti, ne pa tudi zasebni in čarterski leti oz. leti, ki ne prevažajo potnikov, katerih prihod ni relevanten za potniški promet.
Do konca septembra je bilo na Hrvaško v skladu s t. i. dublinsko uredbo po navedbah ministrstva vrnjenih skupno 1.157 ljudi, ki so jim na Hrvaškem odobrili mednarodno zaščito. Lani je bilo takšnih ljudi 897. Okoli 70 odstotkov so jih vrnili s čarterskimi leti, največ pa so jih po navedbah ministrstva vrnile Nemčija, Švica, Francija, Avstrija, Belgija in Nizozemska.
Na ministrstvu so ob tem poudarili, da je interes prosilcev za mednarodno zaščito, da ostanejo na Hrvaškem do konca postopka, “njihova stvar, vendar jih več kot 90 odstotkov zlorablja postopek za mednarodno zaščito na način, da vložijo prošnjo v vsaki državi članici, v kateri se znajdejo”. Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je skladno s kriteriji iz dublinske uredbe za to pristojna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje