Prvič odkar je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa leta 2020 podpisala dogovor s talibani, ki predvideva umik tujih vojakov iz Afganistana, so talibani zavzeli prestolnico ene od afganistanskih pokrajin. S tujimi silami pa si na varno želijo tudi njihovi afganistanski sodelavci, nekaj se jih zanima za pomoč Slovenije.
Talibani v Afganistanu so v spopadih z vladnimi silami danes prvič od začetka umika tujih sil zasedli prestolnico afganistanske pokrajine – v njihove roke je po navedbah virov iz vrst lokalnih oblasti padlo mesto Zarandž v pokrajini Nimroz na jugozahodu države.
Zarandž je relativno odmaknjeno mesto z nekaj več kot 63.000 prebivalci. A zaradi svoje lokacije blizu meje z Iranom je pomembno trgovsko središče. Mesto so talibani osvojili ob šibkem uporu varnostnih sil, katerih pripadniki so v zadnjih dneh v velikem številu zapustili svoje položaje in nadzorne točke.
Zadnja prestolnica pokrajine, ki so jo – resda krajši čas – nadzirali talibani, je bil Kanduz v letu 2016.
“Bolj smrtonosna in bolj uničujoča faza”
Talibani po nedavnem zavzetju obsežnih pretežno podeželskih območij oblegajo še več drugih prestolnic pokrajin. Na jugu naj bi kmalu zavzeli Kandahar, na zahodu pa Herat. Iz Kabula pa so danes sporočili, da je bil v napadu talibanov ubit glavni tiskovni predstavnik afganistanske vlade.
Po podatkih posebne odposlanke ZN za Afganistan Deborah Lyons je bilo v spopadih med talibani in afganistanskimi varnostnimi silami v zadnjem mesecu ubitih več kot tisoč civilistov. Država je po besedah odposlanke vstopila v “novo, bolj smrtonosno in bolj uničujočo fazo.” Prav tako je podvomila v resnost namere talibanov, da se najde politična rešitev. “Stran, ki je resna glede pogajanj, ne bo ogrožala toliko civilistov /…/. Zdaj gre za drugačno vojno, ki spominja na tisto v Siriji ali Sarajevu,” je dejala.
Sodelavci vojske za pomoč zaprosili tudi Slovenijo
Od začetka umika ameriških in Natovih enot v začetku maja so talibani sprožili številne ofenzive in zavzeli najmanj 160 od nekaj manj kot 400 okrožij v državi. Spomnimo, ZDA naj bi svoje sile iz Afganistana skoraj v celoti umaknile do konca avgusta, iz države pa se umikajo tudi afganistanski sodelavci tujih vojsk. Kot je danes prvi poročal časopis Dnevnik, se več Afganistancev, ki so sodelovali s slovensko vojsko, zanima za pomoč Slovenije.
Obrambno ministrstvo je pojasnilo, da so v 17 letih v Afganistanu sodelovali z več posamezniki, ki so zagotavljali prevajanje in tehnično podporo. Niti obrambno ministrstvo niti minister za obrambo Matej Tonin nista povedala, koliko oseb se je obrnilo na Slovenijo.
Tonin je dejal, da bi ta informacija lahko ogrozila potek akcije in dodal: “Bistveno sporočilo je, da slovenska vojska ne bo nikogar pustila za seboj. Tega nismo naredili nikoli v preteklosti in tudi ne bomo v prihodnosti.” To po njegovih besedah pomeni, da lahko tisti, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in so pomembno prispevali k njenemu delu, zaprosijo za azil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!