Taljenje ledu na Grenlandiji bo v bližnji prihodnosti gladino morja dvignilo za 30 centimetrov. Nove raziskave kažejo, da tega ne moremo ustaviti, tudi če bi danes prenehali ustvarjati emisije, ki segrevajo planet.
Študija, ki je bila v ponedeljek objavljena v reviji Nature Climate Change, je pokazala, da bo taljenje ledene plošče na Grenlandiji skupno dvignilo morsko gladino za vsaj 25,4 centimetra ne glede na različne scenarije segrevanja podnebja. Za toliko se je gladina morja v zadnjem stoletju dvignila zaradi Grenlandije, Antarktike in širjenja oceanske vode na račun segrevanja, poroča CNN.
Raziskovalci iz Danske in z Grenlandije so opazovali spremembe v prostornini ledene plošče na Grenlandiji ter okoli nje. Ugotovili so, da je glavni dejavnik odtok staljene vode. Neizogibno se bo stalilo približno 3,3 odstotka grenlandske ledene plošče, kar ustreza 110 bilijonom tonam ledu. Ledena plošča se bo le odzvala na podnebne spremembe, ki so se že zgodile.
Dvig morske gladine zaradi taljenja ledu se bo zgodil ne glede na podnebno pot v tem stoletju, je povedal glavni avtor študije Jason Box z Geološkega zavoda Danske in Grenlandije. V študiji raziskovalci niso navedli časovnice, a predvidevajo, da bi se lahko morska gladina dvignila do konca stoletja.
Gre za zelo konservativno oceno
Študija je bila namenjena zgolj oceni najnižje ali “zelo konservativne najnižje meje” dviga morske gladine zaradi taljenja ledu na Grenlandiji. “Skoraj gotovo se bo podnebje še naprej segrevalo, ocene o dvigu morske gladine pa bodo rasle,” je rekel Box.
Ogromne ledene plošče se hitro talijo, ko je topel zrak. Vendar pa toplejša oceanska voda plošče razjeda tudi ob robovih.
Ugotovitve sledijo poročilu o dvigu morske gladine v letu 2022, ki ga je na začetku leta objavila ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero. Iz poročila izhaja, da se bo morska gladina na obalah ZDA v prihodnjih 30 letih dvignila za od 10 do 12 centimetrov. Ob visoki plimi bodo poplave zaradi tega 10-krat pogostejše, valovi pa bodo ob nevihtah pljuskali dlje v notranjost države.
Ponekod bo gladina morja padala
Če bi se stopil ves led z Grenlandije, bi se morska gladina po vsem svetu dvignila za 7,62 metra. Dvig gladine za sedem metrov pa ne pomeni, da se bo gladina morja enakomerno dvignila po vsem svetu, so opozorili raziskovalci. Nekateri kraji bodo povsem opustošeni, v drugih pa se bo gladina morja znižala, piše CNN.
Ko kraji, kot je Grenlandija, izgubljajo led, izgubljajo tudi gravitacijski učinek ledu na vodo. To pomeni, da bo morska gladina na Grenlandiji padala, drugod pa se bo dvigovala, je pojasnil William Colgan, višji raziskovalec pri Geološkem zavodu Danske in Grenlandije. Težava je v hitrosti te spremembe. “Zelo težko se bo prilagoditi tako hitrim spremembam,” je poudaril Colgan.
Pred podnebnimi spremembami, ki jih je povzročil človek, so bile temperature okoli ledišča na Grenlandiji nezaslišane. Toda od osemdesetih let prejšnjega stoletja se je regija segrevala kar štirikrat hitreje od svetovnega povprečja. Zaradi tega je še toliko bolj verjetno, da bodo temperature presegle prag taljenja.
Na dan se stali več kot šest milijard ton vode
Nekaj dni toplega vremena je na Grenlandiji nedavno sprožilo hitro taljenje ledu. Namerili so 15 stopinj Celzija, kar je pet stopinj več, kot je običajno za ta letni čas, so znanstveniki povedali za CNN. Med 15. in 17. julijem se je na Grenlandiji stalilo več kot šest milijard ton vode na dan. Po podatkih ameriškega nacionalnega centra za sneg in led to zadostuje za 7,2 milijona olimpijskih bazenov.
Znanstveniki menijo, da so trendi, ki pospešujejo podnebne spremembe, precej jasni. Ekstremni dogodki, med katerimi je tudi obilno taljenje ledu, se bodo pojavljali še pogosteje, če ne bomo takoj omejili emisij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!