Zunanja ministrica Tanja Fajon prispela v Kijev

Svet 26. Jul 202214:52 > 27. Jul 2022 14:06 24 komentarjev
Fajon
Tanja Fajon/Twitter

Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je prispela na obisk v Kijev. Kot je sporočila, s tem izkazuje politično in praktično podporo Slovenije Ukrajini, kjer že šesti mesec potekajo intenzivni oboroženi spopadi.

Ministrica za zunanje zadeve in podpredsednica vlade Tanja Fajon je prispela v Kijev, kjer se bo sestala z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo in drugimi predstavniki ukrajinske oblasti. V državo, ki je od začetka ruske invazije 24. februarja letos v primežu intenzivnih oboroženih spopadov, je, podobno kot drugi evropski voditelji pred njo, prenesla sporočilo politične podpore in solidarnosti.

Ekipa N1 Slovenija v Ukrajini

Obisk ministrice Tanje Fajon v Ukrajini na terenu spremljata novinarka N1 Slovenija Katja Miklavčič in snemalec ter fotograf Denis Sadiković. O obisku in aktualnih razmerah v Ukrajini bosta sproti poročala na našem portalu n1info.si. 

Ministrica Fajon je na Twitterju zapisala, da je Ukrajino obiskala, da izrazi politično in praktično podporo Slovenije Ukrajini in njenim pogumnim ljudem. Slovensko veleposlaništvo v Kijevu pa je ob obisku Fajon v Kijevu zapisalo, da slovenska ministrica s tem izkazuje slovensko podporo in solidarnost z Ukrajino.

Potem ko so slovenski premier Janez Janša, poljski premier Mateusz Morawiecki, češki premier Petr Fiala ter nekdanji poljski premier, še vedno vplivni Jaroslaw Kaczyński kot prvi po začetku vojne obiskali Kijev sredi marca, se obiski tujih politikov po umiku ruskih sil iz okolice Kijeva v začetku aprila redno vrstijo. Kijev je tako dvakrat obiskal britanski premier Boris Johnson, tam pa so bili tudi nemški kancler Olaf Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski premier v odstopu Mario Draghi.

Minuli konec tedna sta kijevsko regijo obiskali latvijska in litovska prva dama, Andra Apine-Levite in Diana Nausėdienė, v ponedeljek pa nemška ministrica za notranje zadeve Nancy Faeser, minister za delo in socialne zadeve Hubertus Heil, ter gvatemalski predsednik Alejandro Giammattei. Giammattei je prvi voditelj latinskoameriške države, ki se je od začetka vojne sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Obisk slovenske zunanje ministrice Fajon, ki bo v Ukrajini prav tako predstavila dosedanjo pomoč Slovenije in pripravljenost za sodelovanje pri povojni obnovi Ukrajine, se dogaja v času, ko je vojna v Ukrajini oziroma “posebna vojaška operacija”, kot jo imenujejo v Moskvi, vstopila v šesti mesec. Potem ko si je leta 2014 Rusija priključila polotok Krim, na območju Donbasa pa sta bili s silo vzpostavljeni proruski doneška in luganska ljudska republika, Rusija – po besedah Zelenskega z začetka junija – zdaj nadzoruje petino ozemlja Ukrajine.

vojna
Press service of the State Emergency Service of Ukraine/REUTERS

Poleg Krima in območij samooklicanih ljudskih republik je pod ruskim nadzorom trenutno celotna regija Lugansk na vzhodu in Herson na jugu ter dobršen del regije Doneck na vzhodu in Zaporožja na jugovzhodu – vključno z zaporoško jedrsko elektrarno, ki je največja v Evropi in ena največjih na svetu. Boji na jugu in vzhodu države med ukrajinskimi in ruskimi silami nenehno potekajo, pri čemer so se Ukrajinci nedavno osredotočili tudi na izvajanje protinapadov v Hersonu.

Na okupiranih ozemljih Hersona in Zaporožja naj bi že jeseni izvedli referendum o tem, ali želijo tamkajšnji prebivalci živeti pod rusko oblastjo. Potekalo naj bi glasovanje, zelo podobno tistemu izpred osmih let, ko so se o tem vprašanju izrekali prebivalci Krima.

Oboroženi spopadi v Ukrajini iz dneva v dan zahtevajo tudi nove smrtne žrtve – tako med vojaki kot med civilisti. Uradnih številk padlih vojakov niti v Kijevu niti v Moskvi ne objavljajo, a govora je o tisočih. Na ukrajinski strani naj bi padlo do 200 vojakov na dan, prav tako je visoko število žrtev med civilisti. Po najnovejših podatkih, ki jih je objavil Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice, je od konca februarja nasilne smrti umrlo več kot 5.200 civilistov. Med njimi otroci.

Posledice vojne pa, kot je dobro znano, vse bolj občutijo tudi prebivalci Evrope, predvsem preko inflacije cen energentov in hrane. Potem ko sta Rusija in Ukrajina minuli petek vendarle podpisali dogovor, ki naj bi končal blokado izvoza žita iz Ukrajine, še vedno ni znano, kdaj bodo iz Ukrajine, “žitnice Evrope”, lahko izplule prve ladje s tem živilom. Pred začetkom invazije so po podatkih ukrajinskega kmetijskega ministrstva, ki jih navaja Organizacija ZN za kmetijstvo in prehrano (Fao), mesečno iz Ukrajine odpremili šest milijonov ton žit (večinoma po morju), zato se dejstvo, da ladje od začetka ruske invazije iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč niso izplule, zelo pozna na svetovnih tržiščih. Ukrajina je peta največja izvoznica pšenice – največja je Rusija – in največja izvoznica sončničnega olja.

V luči ruske invazije na Ukrajino Evropsko komisijo – manj pa očitno nekatere države članice, denimo Grčijo, Portugalsko in Španijo – skrbi morebitno pomanjkanje plina. EU, ki je zoper Rusijo prejšnji teden sprejela nov paket sankcij, je bila doslej v povprečju od uvoza plina iz Rusije odvisna okoli 40-odstotno. Pred zimo, v kateri bi se lahko soočili s pomanjkanjem tega energenta, pa zato Evropska komisija predlaga priporočila zmanjšanje porabe plina za 15 odstotkov do prihodnjega marca. Predlog Komisije so danes potrdili pristojni ministri držav EU.

Kot smo že pisali, morebitno pomanjkanje plina močno skrbi Nemčijo. Rusko podjetje Gazprom ji je že junija zaradi pokvarjene turbine zmanjšalo dobave prek plinovoda Severni tok 1 na 40 odstotkov, zaradi popravila še ene turbine pa bo dodatno privilo pipico – na 20 odstotkov kapacitet.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (24)

Najbolj brano - Svet