Menu Item
Najvišji predstavniki Evropske unije so čestitali Armeniji in Azerbajdžanu, ki sta dosegla dogovor o mirovnem sporazumu za končanje konflikta v Gorskem Karabahu. Ob tem so pozvali Baku in Erevan, naj dogovor kmalu podpišeta. Da bo kmalu sledil podpis in s tem začetek novega obdobja miru in stabilnosti na južnem Kavkazu upa tudi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Armenija in Azerbajdžan sta sklenila mirovna pogajanja, saj sta se uspela dogovoriti še o zadnjih spornih točkah mirovnega sporazuma, s katerim se bo uradno končal desetletja dolg konflikt. Obe državi sta potrdili, da je dogovor pripravljen na podpis.
Dogovor o sporazumu je po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice unije Kaje Kallas odločilen korak k trajnemu miru in varnosti v regiji. Ob tem je obe strani pohvalila za vztrajno delo. V sporočilu za javnost je Kallas še poudarila, da EU podpira proces normalizacije odnosov in je pripravljena nuditi dodatno podporo, če bosta državi za to zaprosili.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je čestital predsednikoma obeh držav Ilhamu Alijevu in Nikolu Pašinjanu. “Odločilen korak k polni normalizaciji odnosov med Armenijo in Azerbajdžanom in odprtju regije,” je zapisal na družbenem omrežju X. Ob tem je predsednika pozval k čim prejšnjemu podpisu sporazuma. Costa je še dodal, da je EU pripravljena podpreti vse nadaljnje korake k trajnemu miru in varnosti na Južnem Kavkazu.
Zaključek mirovnih pogajanj pozdravila tudi Tanja Fajon
Najavo Armenijo in Azerbajdžana o zaključku pogajanj o mirovnem sporazumu je medtem pozdravila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Ministrica ob tem upa, da bo kmalu sledil tudi podpis sporazuma.
Kot je dejal azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov, se od Armenije pričakujejo ustavne spremembe, med katerimi je, da se iz nje odstrani sklicevanje na izjavo o neodvisnosti, ki uveljavlja ozemeljske zahteve do Gorskega Karabaha.
Baku in Erevan sta se v preteklih desetletjih dvakrat zapletla v vojno za nadzor nad Gorskim Karabahom, kjer so živeli pretežno Armenci, nato pa je Azerbajdžan septembra 2023 v 24-urni ofenzivi zavzel celotno območje, ki so ga takrat zapustili skoraj vsi armenski prebivalci.
V prvem koraku k normalizaciji odnosov je Erevan priznal suverenost Bakuja nad območjem. V skladu z ozemeljskim dogovorom med državama pa je lani maja predal še štiri vasi v severovzhodni obmejni regiji Tavuš. Vrnitev območja je bil eden od pogojev Azerbajdžana za sklenitev mirovnega sporazuma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje