Menu Item
Od pandemij do geopolitičnih napetosti in ekstremnih vremenskih dogodkov – turistična industrija je vse bolj ranljiva, svetovna potovalna dinamika pa se mora prilagajati na vse več različnih kriz. Evropska potovalna komisija je v novem poročilu analizirala vplive posameznih kriz na turizem ter učinkovite strategije kriznega upravljanja.
Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 2022 navedla, da se je Evropa znašla v tako imenovani “permakrizi”, torej v obdobju stalnih kriz. S tem je namigovala na pogostost različnih kriznih razmer v Evropi, ki se je v zadnjih letih še povečevala. Evropska potovalna komisija (ang. European Travel Commission oz. ETC) pa je nedavno objavila izsledke nove študije, v kateri so preučili različne krize, ki so v zadnjih letih prizadele evropski turistični sektor.
Čeprav se nacionalne turistične organizacije, ki so prispevale podatke za to poročilo, strinjajo, da imajo njihove organizacije ključno vlogo pri odzivanju na posamezne krize, priznavajo tudi, da je proces načrtovanja tega odziva ter ukrepov za obnovo prepogosto prepuščen le eni strani. Kot dodajajo, umanjka tudi usklajevanje med različnimi deležniki, zato so v poročilu poleg opredelitve ključnih ranljivosti evropskega turizma zasnovali tudi načrt za učinkovito obvladovanje kriz.
“V današnjem medsebojno povezanem svetu je turistični sektor med panogami, ki so najbolj dovzetne za posledice globalnih kriz. Zato odpornost ni več razkošje, temveč nuja – temelj, na katerem je treba graditi prihodnost turizma,” je ugotovitve študije pospremil predsednik ETC Miguel Sanz. Ob tem je dodal, da lahko le s spodbujanjem odpornosti ter s krepitvijo zmogljivosti kriznega upravljanja zagotovimo, da bo evropski turizem ne le preživel, temveč bo ob prihodnjih izzivih tudi uspeval.
Namesto na Mediteran na Češko, Dansko, Irsko in v Bolgarijo
V študiji ETC so med drugim ugotovili, da je na ekstremne vremenske in druge naravne nesreče, pa tudi na geopolitične krize, kot so vojne, državljanski nemiri, teroristični in kibernetski napadi ter druge okvare IT-sistemov, še posebej občutljiv prav evropski turizem.
“Vremenski vzorci na celini postajajo vse bolj nepredvidljivi, saj se nekatere regije soočajo z vročinskimi valovi in sušami, druge pa z obsežnimi poplavami,” so zapisali v študiji. Ob tem so dodali, da so evropske destinacije močno odvisne tudi od dobro zasnovanih prometnih omrežij, nastanitvenih zmogljivosti in pestrosti turističnih znamenitosti. Še posebej pa so občutljive na mejne spore in mednarodne konflikte, ki dodatno vplivajo na negotovost pri potovanjih po Evropi.
Projekcije, ki so jih v študiji zasnovali na podlagi podatkov iz 269 regij, tako med drugim kažejo, da se bo do leta 2100 turistično povpraševanje spremenilo zlasti v obalnih regijah, pri čemer bodo imele severne regije od prestrukturiranja koristi, južne pa se bodo spopadle z znatnim zmanjšanjem povpraševanja.
Pričakovati je tudi, da se bo postopoma spremenila sezonska porazdelitev turističnega povpraševanja, in sicer z relativnim zmanjšanjem v poletnih sezonah in povečanjem v zimskih sezonah. To potrjujejo že podatki za lansko leto, ko je število ljudi, ki so nameravali med junijem in novembrom obiskati mediteranske destinacije, upadlo za deset odstotkov. Vse več ljudi pa je izpostavilo, da bi si za potovalno destinacijo raje izbrali Češko, Dansko, Irsko in Bolgarijo.
S težavami pa se ne bo spoprijemal le Mediteran. Zaradi pomanjkanja snega se bo po vsej verjetnosti spremenilo tudi turistično povpraševanje v alpskih regijah, ki po podatkih poročila ETC privabijo približno 120 milijonov turistov letno.
Smučišča, ki ležijo pod 1.500 metri nadmorske višine, bodo v bližnji prihodnosti praktično brez snega. Kot navaja študija, pa se v to skupino uvršča približno četrtina vseh alpskih letovišč. Upoštevajoč scenarij globalnega segrevanja bi imela alpska smučišča do konca stoletja lahko tudi do 40 odstotkov manj snežnih dni na leto, v vsakem osmem smučišču na svetu pa bi naravna snežna odeja popolnoma izginila.
Slovenija kot primer dobre prakse
V poročilu so kot primer dobre prakse vključili tudi odziv Slovenije na lanskoletne poplave. Kot so zapisali, se lahko druge destinacije, ki se bodo v prihodnje soočale s sorodnimi krizami, na odzivu Slovenije učijo ter strategije kriznega upravljanja aplicirajo na lastno situacijo.
Ker so se najobsežnejše poplave v zgodovini samostojne Slovenije zgodile ravno na vrhuncu turistične sezone, se je morala Slovenska turistična organizacija (STO) nujno odzvati tudi v obliki podpore prizadetim območjem. Čeprav je bilo večini turističnih znamenitosti prizaneseno, je bila zaradi poplav močno poškodovana prometna infrastruktura, kar je povzročilo motnje pri potovanju ter omejilo dostop do nekaterih dejavnosti na prostem. Prav tako je bilo zaprtih več pohodniških poti, odpovedane ali prestavljene so bile kulturne, športne in druge prireditve, poplave pa so povzročile tudi evakuacije iz počitniških kampov.
Kot so zapisali v študiji, je Agencija RS za okolje (Arso) nemudoma izdala rdeče vremensko opozorilo, na nacionalni ravni pa je bil aktiviran načrt za ukrepanje ob poplavah. STO je ob tem kot javna agencija prevzela vlogo obveščanja ter posrednika med obiskovalci, podjetji in pristojnimi na državni ravni. Pristojni so z vzpostavitvijo posebne spletne strani poskrbeli za komunikacijo z obiskovalci, na družbenih omrežjih pa je komunikacija potekala v štirih jezikih.
Poročilo izpostavlja tudi podporo podjetjem, saj da je država za lokalna mala in srednje velika podjetja razdelila državna sredstva.
Kontrolni seznam za krizno upravljanje
V okviru študije so raziskovalci zasnovali tudi prav posebni kontrolni seznam za krizno upravljanje, ki je namenjen posameznim nacionalnim turističnim organizacijam. Te bi se na seznam lahko oprle pri načrtovanju odziva v primeru soočanja z večjimi krizami.
“Ker se zavedamo, da so krize redko linearne, je kontrolni seznam sestavljen kot neprekinjena zanka, ki zagotavlja, da ukrepi za odpornost krepijo prihodnjo pripravljenost,” so zapisali v študiji.
Na kontrolnem seznamu so tako navedene posamezne funkcije, ki bi v primeru soočanja s krizami imele ključno vlogo pri usklajevanju med regionalnimi organi, potovalnimi agencijami, prometnimi organizacijami ter drugimi deležniki.
Poročilo tako izpostavlja nujnost določitve zaupanja vrednega sogovornika, ki bi služil kot zanesljiv vir najnovejših informacij, koordinatorja na visoki ravni, ki bi skrbel za pretok informacij med državnimi organi, industrijo in posameznimi obiskovalci, posrednika v sektorju, ki bi spremljal vpliv krize na turistični sektor. Izpostavlja pa tudi pomen nadzornika varnosti in ugleda, ki bi med drugim skrbel za mednarodno podobo države, osebe, ki bi se borila proti dezinformacijam, ter zbiralca podatkov, ki bi za potrebe analize in podpore v kriznih razmerah zbiral informacije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje