Temna zgodovina kontracepcijske tabletke: kako je povezana z nacisti

Renee Duering se še danes živo spomni, kako boleče je bilo, ko je zapornik v koncentracijskem taborišču Auschwitz v njeno roko vtetoviral številko. "Bodi vesela, da si jo dobila – brez nje bi takoj pristala v pečici," ji je ob tem dejal.

Nacisti so Renee dali izbiro – koncentracijsko taborišče ali pa da postane subjekt medicinskih raziskav. Izbrala je slednjo in tako postala poskusni zajček ginekologa tretjega rajha Carla Clauberga, piše Deutsche Welle.

Postala je ena izmed več sto Judinj, na katerih so izvajali poskuse sterilizacije. Leta 1992 je svojo zgodbo zaupala spominskemu muzeju holokavsta ZDA, leta 2018 pa je umrla.

Zlonamerno raziskovanje hormonov

Carl Clauberg je po študiju medicine na univerzi v Kielu leta 1925 pridobil doktorat, nato pa se je specializiral za ginekologijo. Sodeloval je s kemiki iz farmacevtske družbe Schering-Kahlbaum pri razvoju hormonskih spojin. Njegova metoda pomoči neplodnim ženskam pri zanositvi ga je uveljavila kot avtoriteto na področju raziskovanja hormonov.

Maja 1933 se je Clauberg pridružil Nacionalsocialistični nemški delavski stranki. Kot številni drugi zdravniki v Nemčiji je upal, da mu bodo nacisti pomagali pri preboju v raziskavah. V času nacističnega režima so od vsake Nemke pričakovali, da ima čim več otrok – najbolje svetlolasih z modrimi očmi.

Clauberg se je med drugim ukvarjal tudi z raziskovanjem sterilizacije. S tem je podpiral cilj nacistov, ki so želeli iztrebiti Jude, Rome in druge marginalizirane skupine, kot so istospolni usmerjeni, temnopolti in invalidi.

Pekel bloka 10

Leta 1942 je Clauberg Heinricha Himmlerja, arhitekta holokavsta, zaprosil za prostore, kjer bi lahko uporabil svojo novo "nekirurško metodo sterilizacije manjvrednih žensk".

Zdravniku so namenili oddelek v Auschwitzu, kjer je vzpostavil svoj eksperimentalni laboratorij – v bloku 10. Tja so iz sosednjega taborišča Auschwitz-Birkenau premestili prve Judinje.

Clauberg je priznal, da zapornice zanj niso imele obraza – zanimala so ga le rodila. Leta kasneje se je Renee Duering spominjala grozot, ki jih je tam prestala.

"V sobo smo šle ena po ena. Položili so nas na črno stekleno mizo, kjer so nam v telo vbrizgali tekočino, medtem pa je deloval rentgen. Injekcija je strašno pekla," je pripovedovala. Ne ona ne druge ženske takrat niso vedele, kaj jim počnejo.

Pred tem je Clauberg poskuse izvajal le na živalih. Njegovi instrumenti niso bili sterilni, uporabil pa jih je večkrat. Prav tako ni uporabljal anestezije. V trebuh žensk je injiciral strupeno snov, ki je zlepila stene jajcevodov in jih praktično zažgala. Če ni delovalo, je postopek ponovil. "Tri dni sem morala ležati tam v strašnih bolečinah," se je spominjala Duering.

Po njegovih poskusih so se ženske pogosto soočale z oteklino trebuha, ki se je v nekaterih primerih zagnojil. Imele so tudi bolečine, podobne porodnim krčem. A kljub temu so trpljenje skušale prikriti, saj so vedele, da bi jih, če bi slišali njihove krike, poslali v plinske celice.

Roka pravice ga ni dosegla

Himmler je Clauberga vprašal, kako dolgo bi trajalo, da sterilizira 1.000 žensk. Ta mu je odgovoril, da bi usposobljen zdravnik z 10 pomočniki lahko v enem samem dnevu steriliziral več sto, če ne celo tisoč žensk.

A priložnosti za nadaljnje grozote nikoli ni dobil – 27. januarja 1945 je Rdeča armada osvobodila Auschwitz. Clauberg je pred tem pobegnil v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, kjer je nadaljeval svoje eksperimente. Ko so se Sovjeti približali tudi temu taborišču, je znova zbežal. Našli so ga dva meseca pozneje, ga aretirali in obsodili na 25 let zapora v Moskvi.

A že leta 1955 so ga izpustili. Clauberg se je vrnil domov in delal v univerzitetni bolnišnici Kiel. Čeprav je delal v Auschwitzu, so ga tam toplo sprejeli. Nato je centralni komite Judov proti njemu vložil pritožbo, več kot 100 oseb pa je bilo pripravljenih pričati. Clauberg je trdil, da je ženske želel rešiti pred gotovo smrtjo v plinskih celicah.

Preden bi mu sodili za to, da je steriliziral med 500 in 700 žensk, je 9. avgusta 1957 umrl.

Kontracepcijske tabletke posledica grozljivih eksperimentov

Številne Claubergove žrtve so živele s travmo in neplodnostjo. Renee Duering je čudežno rodila hčerko, torej poskus sterilizacije na njej ni uspel.

Prvega avgusta 1960 so v ZDA začeli izdajati prve kontracepcijske tabletke pod imenom Enovid. Grozljive raziskave, ki jih je izvedel Clauberg, so pomembno prispevale k razvoju hormonske kontracepcije. Družbo Schering, ki je financirala njegove poskuse, je prevzela farmacevtska skupina Bayer, ki še danes prodaja tudi kontracepcijske tabletke.