Znanstveniki so odkrili, da kisika ne proizvajajo samo živa bitja. Odkritje je označeno kot eno najbolj vznemirljivih v zadnjem času.
V popolni temi globin Tihega oceana so znanstveniki odkrili, da kisika ne proizvajajo živi organizmi, temveč nenavadne “kovinske kepe v obliki krompirja”, ki oddajajo skoraj toliko elektrike kot žepne baterije, piše britanski Guardian.
Presenetljiva ugotovitev ima številne možne posledice in bi lahko celo zahtevala ponoven razmislek o tem, kako se je življenje na Zemlji prvič začelo, menijo raziskovalci, ki so opravili raziskavo. Doslej je namreč v znanstveni srenji vladalo prepričanje, da so samo živa bitja, kot so rastline in alge, sposobna proizvajati kisik s fotosintezo – za kar pa je potrebna sončna svetloba. Toda štiri kilometre pod površjem Tihega oceana, kamor sončna svetloba ne seže, so zabeležili majhna nahajališča mineralov, imenovana polimetalni noduli, ki ustvarjajo tako imenovani temni kisik.
Noduli niso nekaj doslej neznanega. Gre za minerale, ki so bogati z različnimi kovinami, na primer s kobaltom, nikljem, bakrom ali manganom, ki se uporabljajo v baterijah, pametnih telefonih, vetrnih turbinah in sončnih kolektorjih. Pogosto jih najdejo na morskem dnu, večja najdišča pa so tudi ekonomsko zanimiva. Eno izmed takih nahajališč so odkrili v globoki, skoraj 4.000 kilometrov dolgi podvodni ravnici, ki se razteza v mednarodnih vodah Tihega oceana med Havaji in Mehiko, raziskovati pa so jo začela podjetja za morsko rudarjenje.
“Kisika bi moralo biti manj, bilo pa ga je več”
Mednarodna ekipa znanstvenikov, ki jo je financiralo eno od podjetij, pa je na območje poslala majhno podmornico, da bi ugotovili, kako lahko rudarjenje vpliva na malo znane živali, ki živijo v globinah, kjer ni več nobene svetlobe.
“Poskušali smo izmeriti stopnjo porabe kisika na morskem dnu,” je povedal glavni avtor študije Andrew Sweetman iz Škotskega združenja za pomorsko znanost (SAMS). Zato so v posebno komoro zbrali kup usedlin in merili, kako se v komori spreminja količina kisika. “Pričakovali bi, da se količina kisika, ujetega v komori, sčasoma zmanjša, ker ga porabijo organizmi, ko dihajo”, je dejal Sweetman. Zgodilo pa se je ravno nasprotno – količina kisika se je povečala. Kaj takega se v okolju, kjer ni nobene svetlobe in torej tudi ne fotosinteze, naj ne bi zgodilo.
Ugotovitev je znanstvenike sprva šokirala in so mislili, da gre za napako v senzorjih. Zato so nekaj usedlin in nodulov prinesli na površje in tam test ponovili. Rezultati so ponovno pokazali povečanje kisika. Da bi pojasnili, zakaj se to zgodi, so preverjali vse okoliščine in opazili, da se noduli vedejo kot “majhne baterije”. Na njihovem površju so namreč izmerili električno napetost, skoraj tako visoko kot v baterijah AA, je povedal Sweetman. Ta napetost oziroma ustrezen električni naboj pa je dovolj velik, da pride do procesa, imenovanega elektroliza. V tem procesu se molekula vode, sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika, razdeli na vodik in kisik.
Novo odkritje, nova vprašanja
Nicholas Owens, direktor združenja SAMS, je odkrije označil za “eno najbolj vznemirljivih ugotovitev v znanosti o oceanih v zadnjem času”.
Odkritje, da v naravi obstaja proizvodnja kisika izven procesa fotosinteze pa “od nas zahteva, da ponovno razmislimo o tem, kako bi lahko nastal razvoj kompleksnega življenja na planetu”, je dejal. “Konvencionalno mnenje je, da so kisik pred približno 3 milijardami let prvič proizvedli starodavni mikrobi, imenovani cianobakterije, nato pa se je postopoma razvilo kompleksno življenje,” je še dejal Owens. Znanstveniki so kisik, ki nastaja v temnih oceanskih globinah brez fotosinteze, poimenovali “temni kisik”.
Odkritje pa nakazuje še druga ugibanja – in sicer o tem, v kakšnem okolju je življenje na Zemlji nastalo, pa tudi, ali bi ta proces lahko obstajal tudi drugod v vesolju. “Če se proces dogaja na našem planetu, ali bi lahko pomagal pri ustvarjanju s kisikom obogatenih habitatov na drugih oceanskih svetovih, kot sta luni Enceladus in Evropa, in tako zagotovil priložnost za obstoj življenja tam?” se je vprašal Sweetman.
Študijo o odkritju so znanstveniki objavili v reviji Nature Geoscience.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!