Tožilstvo za nekdanjega južnokorejskega predsednika zahteva smrtno kazen

Tožilstvo zaradi neuspešnega poskusa uvedbe vojaškega stanja zahteva smrtno kazen za nekdanjega južnokorejskega predsednika Jun Suk Jeola, poroča BBC. Izrek razsodbe in morebitne kazni v tem postopku bo po pričakovanjih februarja.

Na sodišču v Seulu sta danes obe strani podali zaključno besedo v sodnem procesu proti Junu, ki je obtožen za vodenje vstaje. Jun je decembra 2024 razglasil vojno stanje, ki pa ga je parlament v nekaj urah odpravil. Poslanci so nato izglasovali njegovo odstavitev, ki jo je potrdilo tudi ustavno sodišče. Kmalu za tem so se odvile tudi predčasne predsedniške volitve, na katerih je zmagal Li Džae Mjung.

Kot piše BBC, je nekdanji predsednik zanikal obtožbe in dejal, da je bila razglasitev vojnega stanja simbolična gesta, s katero je želel javnost opozoriti na dejanja opozicijske stranke.

Za vodenje vstaje, česar je obtožen Jun, je v Južni Koreji zagrožena smrtna kazen ali pa dosmrtni zapor. Po veljavni zakonodaji morajo tožilci sodniku predlagati eno ali drugo kazen. Južna Koreja sicer že skoraj 30 let ni nikogar usmrtila, poroča BBC.

Tožilstvo opozarja, da so bili Junovi nameni nasilni

Tožilci so ob prošnji za smrtno kazen poudarili, da čeprav ob Junovem razglasu vojnega stanja ni bil nihče ubit, namen takratnega predsednika ni bil nič manj nasilen. Na sodišču so po pisanju BBC zaslišali priče, ki so govorile, da je Jun po razglasu odredil aretacijo zakonodajalcev. Prav tako so predložili dokument, v katerem je bil naveden predlog o likvidaciji več sto ljudi. Med njimi so bili tudi novinarji, delavski aktivisti in zakonodajalci.

Sojenje nekdanjemu predsedniku za vodenje vstaje so po navedbah BBC združili s sojenjem njegovima nekdanjima sodelavcema. Na zatožni klopi sta namreč tudi nekdanji obrambni minister Kim Jong Hjun in nekdanji šef policije Čo Dži Ho.