
Medtem ko Washington trdi, da z Iranom vodi pogajanja o koncu vojne, Teheran to odločno zanika. V ozadju sicer potekajo posredni stiki prek tretjih držav, a so stališča obeh strani še vedno tako oddaljena, da je morebiten dogovor za zdaj težko dosegljiv.
Medtem ko ZDA s predsednikom Donaldom Trumpom na čelu trdijo, da z Iranom vodijo produktivna pogajanja, Teheran kakršnekoli pogovore z Washingtonom odločno zanika. Vprašanje je torej, komu verjeti.
Po poročanju BBC se sporočila med državama sicer prenašajo, vendar posredno, prek posrednikov, kot je Pakistan, ki ima dobre odnose z obema stranema. To pa seveda ni isto kot "pogajanja", kar morda pojasnjuje, zakaj Iran odločno zanika, da ta potekajo.
Med državama torej obstajajo določeni komunikacijski kanali, vendar je morebiten dogovor lahko še zelo daleč. Razmere vse bolj spominjajo na zastoj pri končanju vojne med Rusijo in Ukrajino, navaja BBC. Obe strani sicer vztrajata, da si želita konca vojne, a pod svojimi pogoji, ki so za drugo stran še vedno nesprejemljivi.
Kaj želijo ZDA in Izrael?
Ko se je 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi začela vojna, so v Washingtonu in Jeruzalemu pričakovali, da bo njuna vojaška premoč hitro privedla do zloma Islamske republike. Če ne, pa naj bi bil Iran, ki je že v težkem gospodarskem položaju, prisiljen v popuščanje in bi zaprosil za mir pod ameriškimi pogoji, piše BBC.
To se očitno ni zgodilo. Z vsakim dnem preživetja se iranski režim namreč počuti bolj samozavestnega, zato ZDA in Izrael morda ne bodo dosegli vseh svojih ciljev.

Ameriški načrt za končanje vojne v 15 točkah, ki naj bi ga Pakistan že posredoval Teheranu, med drugim predvideva enomesečno prekinitev ognja, v času katere bi strani razpravljali o predaji iranskega obogatenega urana in prepovedi nadaljnje bogatitve. Iran bi v skladu z načrtom zagotovil varno plovbo plovil prek Hormuške ožine, ključne za transport energentov.
V zameno bi odpravili vse sankcije, ki so v različnih oblikah v veljavi že leta. Predvidena je tudi pomoč pri razvoju civilne jedrske energije v Bušerju, pomembni jedrski elektrarni še iz obdobja pred islamsko revolucijo leta 1979.
Kaj želi Iran?
Iran je po poročanju iranskih medijev odločno zavrnil ameriški načrt v 15 točkah in ga označil za "pretiranega".
Namesto tega so državni mediji predstavili pet pogojev za končanje vojne. Ti vključujejo konec agresije na Iran, prenehanje izvajanja atentatov na njegove voditelje in vzpostavitev močnih mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da niti Izrael niti ZDA ne bosta nadaljevala vojne. Iran zahteva tudi vojno odškodnino za povzročeno škodo, ki bi jo namenil obnovi države.
Med pogoji je tudi ustavitev sovražnosti na vseh frontah na Bližnjem vzhodu, vključno z napadi na vse "odporniške skupine v t. i. osi upora, ki jo sestavljajo proiranske skupine, kot sta Hezbolah in Hamas. Teheran pričakuje tudi mednarodna zagotovila, povezana s Hormuško ožino, pri čemer želi pravico do uveljavljanja suverenosti nad to pomorsko potjo, ki je ključna za svetovno trgovino.

Po poročanju BBC so takšne zahteve za Washington in njegove zalivske zaveznike težko sprejemljive. Iran namreč meni, da bi moral kot največja država v regiji ponovno prevzeti vlogo "policista Zaliva", ki jo je imel pred islamsko revolucijo leta 1979. Ob tem si želi tudi umik ameriške 5. flote iz Bahrajna, kar bi mu omogočilo prevlado v regiji, ob podpori zaveznikov, kot so Rusija, Kitajska in Severna Koreja.
Teheran poudarja, da ZDA ne zaupa, saj so po njegovih navedbah že dvakrat odstopile od pogajanj in nato začele vojaške napade. Kritiki Irana pa trdijo, da je Teheran pogajanja zavlačeval in nikoli ni nameraval opustiti svojih spornih programov in politik, navaja BBC.
Kaj želijo zalivske države?
Zalivske arabske države z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov. Čeprav do iranskega režima niso imele posebnih simpatij, so z njim pred vojno dosegle krhko ravnotežje.
Zdaj opazujejo, kako ZDA kljub velikim naporom niso zrušile režima, temveč je Iran oslabljen, a hkrati bolj agresiven in z napadi z droni ter raketami ogroža sosede. Hkrati je pridobil pomembno prednost z nadzorom nad Hormuško ožino, kar mu daje velik vpliv na svetovni energetski trg.
Zalivske države bi se najraje vrnile v stanje pred začetkom konflikta, vendar Iran zdaj ni pripravljen popuščati, poroča BBC. Morebitna okrepitev ameriške vojaške prisotnosti bi lahko povečala pritisk na Teheran, a hkrati prinaša tveganje večjih izgub in globlje vpletenosti ZDA v konflikt.
Vztrajnost iranskega režima je okrepila njegovo samozavest. Prepričan je, da ima na svoji strani čas in geografske prednosti, zaradi česar je vse manj pripravljen na dogovor, še dodaja BBC.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje