Trumpa moti 5. člen Nata. A ta je bil ključen za pomoč po napadih 11. septembra

Zveza Nato je zavezana načelu, da napad na eno ali več njenih držav članic pomeni napad na vse države članice. To določa 5. člen severnoatlantske pogodbe.
Ameriška televizija NBC je poročala, da ZDA odstopajo od 5. člena in bodo branile le še države, ki porabijo dovolj, da se lahko v primeru napada same branijo. "Če ne plačajo, jih ne bom branil. Več bi morali plačati," je v četrtek dejal ameriški predsednik Donald Trump novinarjem v Beli hiši v odgovoru na vprašanje o tem.

"Veste, kaj je moj največji problem, ki ga imam z Natom? Te fante poznam zelo dobro. To so moji prijatelji. Ampak če bi bile ZDA v težavah in bi jih poklicali, ter Francozom in nekaterim drugim državam dejali, da imamo problem. Ali mislite, da bi prišli in nas zaščitili? Morali bi priti. Ampak nisem prepričan, da bi res," je po poročanju ameriške tiskovne agenecije AP še dejal ameriški predsednik.

Peti člen severnoatlantske pogodbe je bil sicer prvič uporabljen po napadih na ZDA 11. septembra 2001, kar je privedlo do največje Natove operacije v Afganistanu. Med tistimi, ki so sodelovali v vojaški operaciji, je bila takrat tudi Francija.

"Smo lojalni in zvesti zavezniki," se je na navedbe Trumpa odzval francoski predsednik Emmanuel Macron. Ob tem je izrazil spoštovanje in prijateljstvo do ameriških voditeljev. "Menim, da lahko upravičeno pričakujemo enako," je še dodal.

Trump, ki je v preteklosti grozil z izstopom ZDA iz Nata, je že pred začetkom svojega drugega mandata januarja izjavil, da bi morali spodnjo mejo izdatkov za vojsko s sedanjih dveh dvigniti na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).

Vendar pa toliko ne porabijo niti ZDA. Poljska porabi 4,12 odstotka, Estonija in ZDA 3,4 odstotka, Latvija 3,2 odstotka na repu pa so Slovenija, Luksemburg, Belgija in Španija s po 1,3 odstotka BDP.

Obrambni minister Hegseth: "Našega predsednika zanima mir"

Obrambni minister ZDA Pete Hegseth je na četrtkovem srečanju z britanskim kolegom Johnom Healeyjem v Pentagonu zavrnil obtožbe, da je predsednik Donald Trump glede vojne v Ukrajini na strani Rusije. Po njegovih besedah Trumpa zanima le mir, poročajo ameriški mediji.
"Našega predsednika zanima mir. Opredelili nas bodo tako ali drugače," je po navedbah televizije NBC dejal Hegseth.

"Predsednik je bil izvoljen, da pripelje mir in dela z obema stranema, kot to lahko počne le on. Le predsednik Trump ju lahko pripelje za mizo, da se konča pobijanje in zaradi njegovega vodstva smo danes temu bližje kot kdajkoli prej," je zatrdil.

Na vprašanje o tem, ali lahko ukrajinska fronta pade, ker je Trump prekinil vojaško pomoč Kijevu, je Hegseth odvrnil, da gibanje enot pozorno spremljajo in da jih zanima le ustvarjanje pogojev za mir.

"Nihče, ki je bil v Ukrajini, ki je delal z ukrajinskimi voditelji in se srečal z njihovimi vojaki ali civilisti, ne verjame, da se ne bodo borili," pa je dejal Healey in izrazil prepričanje, da bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podpisal sporazum o izkoriščanju ukrajinskih naravnih bogastev ter da je pripravljen na premirje z Rusijo.

Hegsethu je povedal tudi, da je Velika Britanija pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri evropski varnosti in da bo v prihodnje še povečala svoje izdatke za obrambo.