Trump članstvo ZDA v Natu zaradi Grenlandije znova postavlja pod vprašaj

Potem ko nedavni pogovori med zunanjima ministroma Grenlandije in Danske ter ameriškimi predstavniki niso prinesli rezultatov, se je predsednik ZDA Donald Trump soočil z vprašanji glede svojih naslednjih potez. V pogovoru z novinarji v Ovalni pisarni ni izključil niti možnosti izstopa ZDA iz Nata, medtem ko še naprej stopnjuje pritisk glede svoje želje po priključitvi Grenlandije, poroča časnik Time.

"Grenlandija je zelo pomembna za nacionalno varnost," je znova dejal Trump in dodal, da se ZDA po njegovem mnenju "ne morejo zanašati na Dansko" pri zaščiti otoka pred ruskimi in kitajskimi interesi.

Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je po srečanju poudaril, da med Dansko in ZDA ostaja "temeljno nesoglasje" glede prihodnosti Grenlandije. Danska je v odziv napovedala širitev svoje vojaške prisotnosti na otoku in v njegovi okolici, temu pa so sledile tudi nekatere evropske zaveznice v Natu. Premierka Mette Frederiksen je ob tem dejala, da je obramba Grenlandije "skupna skrb"celotnega Nata.

A Trump vztraja, da je vse, kar ne pomeni ameriškega nadzora nad Grenlandijo, "nesprejemljivo", in meni, da bi moral Nato pri tem "utreti pot" ZDA. Ker predsednik tudi tokrat ne izključuje možnosti izstopa ZDA iz zavezništva, se krepijo skrbi o prihodnosti ameriških odnosov z Natom.

Je izstop ZDA iz Nata izvedljiv?

Pa bi Trump lahko dejansko dosegel izstop ZDA iz zavezništva? Ilaria Di Gioia, višja predavateljica ameriškega prava na Univerzi Birmingham City, je za Time pojasnila, da mu sicer to omejuje zakon NDAA za leto 2024 (National Defense Authorization Act of 2024), ki skuša omejiti morebiten izstop ZDA iz Nata, saj predsedniku to prepoveduje brez dvotretjinske večine v senatu ali posebnega akta kongresa. A kot opozarja, te pravne varovalke niso vsemogočne.

Po njenem mnenju bi Trump lahko poskušal obiti kongres z uveljavljanjem predsedniških pristojnosti na področju zunanje politike, podobno kot pri preteklih razpravah o izstopu iz mednarodnih pogodb. V takem primeru ni jasno, kdo bi sploh imel pravno podlago za tožbo, najverjetnejši kandidat pa bi bil kongres, kjer pa politična podpora morebitnemu sodnemu postopku ni zagotovljena. To bi lahko vodilo v ustavni spor med izvršno vejo oblasti in kongresom, dodaja Gioia.

Trump bi lahko umik iz Nata utemeljil tudi z argumentom nacionalne varnosti, zlasti v povezavi z Grenlandijo, in se pri tem skliceval na široka pooblastila vrhovnega poveljnika oboroženih sil, dodaja Gioia.

Profesor prava z Univerze v Chicagu Curtis Bradley pa opozarja, da sicer obstaja primer, ko je predsednik Jimmy Carter konec sedemdesetih let ZDA umaknil iz obrambnega sporazuma s Tajvanom, a bi bil morebiten izstop iz Nata ob veljavnem zakonu NDAA pravno zapleten, in bi lahko sprožil resne posledice. Čeprav bi kongres na sodiščih morda težko uspel, bi lahko tožbe vložili tudi pogodbeni partnerji Nata, ki bi zaradi umika utrpeli finančno škodo.

Strokovnjaki se strinjajo, da so pravna vprašanja glede morebitnega izstopa ZDA iz Nata nejasna, že samo razmišljanje o takšni potezi pa ima lahko hude posledice. Po besedah Gioie to spodkopava zaupanje in verodostojnost kolektivne obrambe, slabi odvračanje in opogumlja nasprotnike. Bradley pa ocenjuje, da je formalni izstop malo verjeten, in da so precej bolj realne nadaljnje napetosti znotraj zavezništva, čeprav, kot dodaja, ga je Trump že večkrat presenetil, piše Time.