Trump išče "odločne" ukrepe proti Iranu, letalonosilka naj bi bila že na poti

Ameriški predsednik Donald Trump še naprej pritiska na svoje svetovalce, naj pripravijo "odločne" vojaške možnosti proti Iranu, je poročal The Wall Street Journal (WSJ), nekaj dni potem, ko je ameriški predsednik odpovedal načrtovane napade na Islamsko republiko.

Ob sklicevanju na ameriške uradnike WSJ navaja, da Trump pri razpravah o morebitnem ameriškem napadu večkrat uporablja izraz "odločen", s čimer je sodelavce v Beli hiši in Pentagonu spodbudil k pripravi različnih scenarijev. Med njimi naj bi bili tudi ukrepi, usmerjeni v strmoglavljenje iranskega režima, pa tudi bolj omejene možnosti, kot so napadi na objekte, povezane z Islamsko revolucionarno gardo.

Uradniki, ki jih navaja časnik, poudarjajo, da Trump napadov še ni izključil, čeprav njegova končna odločitev ostaja nejasna. Razprave sicer potekajo v času, ko se ameriške vojaške sile vidno premeščajo proti Bližnjemu vzhodu.

Kot poroča Al Džazira, je ameriška letalonosilka USS Abraham Lincoln, ki je bila v zadnjih dneh v Južnokitajskem morju, v torek prečkala Malaški preliv, ključno pomorsko pot med Južnokitajskim morjem in Indijskim oceanom. Čeprav ameriški obrambni uradniki niso potrdili, da se bojna skupina letalonosilke odpravlja proti Bližnjemu vzhodu, njena prisotnost v Indijskem oceanu pomeni, da je od regije oddaljena le še nekaj dni.

Hkrati se zdi, da ZDA na Bližnji vzhod premeščajo tudi lovska letala in drugo vojaško opremo, potem ko so ameriške sile v okviru obsežne vojaške napotitve na Karibe sodelovale pri operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, poroča Times of Israel.

Ameriško centralno poveljstvo (Centcom) je v torek na omrežju X sporočilo, da je okrepilo svoje zmogljivosti v regiji. Ob tem so navedli, da je 18. januarja na vojaški bazi na Bližnjem vzhodu pristal lovec F-15E, dodeljen 494. ekspedicijski lovski eskadrilji.

"Prisotnost letala povečuje bojno pripravljenost ter prispeva k regionalni varnosti in stabilnosti," so zapisali. Ista eskadrilja je bila na tem območju že aprila 2024, ko je sodelovala pri odzivu na iranski napad z droni in raketami na Izrael, še navaja Times of Israel.

Aragči z ostrim opozorilom: Odgovorili bomo z vsem, kar imamo

Iranski zunanji minister Abas Aragči je medtem v torek v mnenjskem članku, ki ga je objavil Wall Street Journal, na ZDA naslovil najbolj neposredno opozorilo doslej, in dejal, da bo Islamska republika "odgovorila z vsem, kar ima, če bo znova napadena", poročajo tuji mediji.

"Naše močne oborožene sile nimajo nobenih zadržkov glede povračilnega napada z vsemi razpoložljivimi sredstvi, če bomo znova napadeni," je zapisal in se pri tem skliceval na 12-dnevno vojno, ki jo je Izrael junija lani sprožil proti Iranu. Ob tem je poudaril, da to "ni grožnja", temveč "resničnost, ki jo moram jasno povedati, saj kot diplomat in veteran sovražim vojno".

Po njegovih besedah bi bila morebitna vsesplošna konfrontacija "nedvomno silovita in bi trajala bistveno dlje od fantazijskih časovnic, ki jih Izrael in njegovi posredniki želijo prodati Beli hiši". Dodal je, da bi takšen spopad zajel širšo regijo in imel resne posledice za življenja ljudi po vsem svetu.

Aragčijeve izjave so sledile dan po tem, ko je Trump znova ostro posvaril Iran, če bi ta kadarkoli poskušal izvesti atentat nanj. "Imam zelo jasna navodila. Če se zgodi karkoli, jih bodo izbrisali z obličja Zemlje," je dejal v intervjuju za News Nation, ki je bil predvajan v torek.

Na morebitne grožnje, uperjene proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju, se je še isti dan odzval tudi iranski general Abolfazl Šekarči, poroča Al Džazira. Dejal je, da Trump dobro ve, da Teheran v primeru napada ne bi okleval z odgovorom.

"Trump ve, da bomo, če se proti našemu voditelju iztegne roka agresije, to roko ne le odrezali – in to ni zgolj prazna grožnja," je po navedbah iranske državne tiskovne agencije dejal Šekarči. "Njihov svet bomo zažgali in jim v regiji ne bomo pustili nobenega varnega zatočišča."