Trump je zakorakal v vojno: "Če vam kdorkoli reče, da ve, kam to pelje, nima pojma, o čem govori"

"Če vam kdorkoli reče, da ve, kam to pelje, nima pojma, o čem govori," je za CNN po ameriškem napadu na tri jedrske objekte v Iranu, med katerimi je tudi podzemni objekt za bogatenje urana v Fordovu, ki velja za "kronski dragulj" iranskega jedrskega programa, dejal Brett McGurk, visoki ameriški uradnik, ki je tako za republikansko in demokratsko administracijo delal na območju Bližnjega vzhoda.

Prav to, kakšne in kako daljnosežne bodo posledice drzne Trumpove odločitve, da se vmeša v vojno na Bližnjem vzhodu, je zdaj ključno vprašanje. Britanski BBC v svoji analizi že piše, da se lahko "stvari tudi hitro zapletejo", saj Trump po ameriškem napadu ne more imeti popolnega nadzora nad nadaljnjim razvojem dogodkov.

Ameriški predsednik očitno upa ne le na to, da bo napad bistveno zmanjšal iranske jedrske zmogljivosti, pač pa tudi na to, da bo po več kot teden dni trajajočih napadih med Izraelom in Iranom zdaj Iran prisili k pogajalski mizi.

Šest 13-tonskih bomb na iranski jedrski dragulj

Obenem je ameriški predsednik Iranu je zagrozil z novimi in še bolj obsežnimi napadi, če se Iran ne bo odločil za mir, pri čemer še ni nedvoumno jasno, ali je bil nocojšnji ameriški napad na iranske jedrske objekte res "spektakularen uspeh", kot je ga je opisal Trump.

Iran namreč trdi, da so ameriške bombe na objektu za bogatenje urana v Fordovu povzročile "le manjšo škodo". Na Fordov so sicer ameriški bombniki B-2 odvrgli šest 13-tonskih bomb.

Iranski zunanji minister Sejed Abbas Aragči je že napovedal, da bodo imeli "današnji dogodki trajne posledice", a kako močno lahko Iran v resnici vrne ta udarec, je drugo vprašanje.

Kaj lahko stori Iran in kam lahko to pelje?

Gotovo pa se lahko Iran, piše CNN, odzove z napadi na ameriške sile na Bližnjem vzhodu, pa tudi na civiliste. Policija v New Yorku je denimo že okrepila varovanje verskih, kulturnih in diplomatskih objektov.

Če se bo Iran odzval, ni mogoče izključiti, da se bo Amerika čutila prisiljeno odgovoriti, kar pa lahko preraste v neobvladljiv konflikt, bi pa naj ameriška administracija Teheranu po diplomatskih kanalih že dala tudi vedeti, da zrušitev iranskih oblasti ni cilj ameriških napadov.

Trumpova retorika, da se mora Iran "brezpogojno predati", ameriškega predsednika postavila v položaj, iz katerega se bo težko umaknil, prav tako se je v podoben kot z lastnimi grožnjami spravil Iran, piše BBC, ki tako kot CNN v Trumpovi odločitvi za napad na iranske jedrske objekte vidi tudi notranjepolitične razloge.

Trump je doma zaradi napada na cilje v Iranu že tarča ostrih napadov ameriške demokratske stranke, a napad naj bi bil po mnenju ameriških analitikov tudi poskus poenotenja v vrstah njegovih podpornikov.

A to poenotenje ne bo zdržalo, če bo ameriških napadov na Iran še več, napovedujejo ameriški analitiki, saj je Trump vedno nasprotoval temu, da morajo ZDA igrati vlogo "svetovnega policista", ves čas je zagovarjal, da je "Amerika na prvem mestu".

Navsezadnje je prav Trump v svojem prvem predsedniškem mandatu leta 2018 enostransko in brez kakršnegakoli opozorila zahodnim zaveznicam odstopil od jedrskega sporazuma z Iranom (JCPOA), s čimer se je že tedaj oddaljil tudi od Evropske unije, ena od posledic te odločitve pa je bila tudi nadaljnja radikalizacija Irana in njegovih milic, ki delujejo na širšem območju Bližnjega vzhoda.

Kakšne bi lahko bile posledice za Evropo?

Ena prvih posledic ameriškega napada na iranske jedrske objekte bi lahko bil velik skok cen nafte, kar bi lahko vplivalo na inflacijo tudi v Evropi. To je po napadu ZDA gotovo prva skrb na mednarodnih trgih.

Ena od možnih posledic pa je po mnenju poznavalcev lahko tudi še hujša propagandna vojna na spletu in na socialnih omrežjih, ki lahko spodbuja antijudovska in protizahodna čustva ter ščuva k terorističnim napadom, zato je pričakovati, da bodo po ameriškem napadu na cilje v Iranu tudi evropske države zdaj ponovno okrepile ukrepe za varnost pred terostičnimi napadi.