Trump nad Iran zaradi Hormuške ožine: "To ni v skladu z dogovorom"

Odprava izrednih razmer v Izraelu, ki jo je omogočila prekinitev ognja med ZDA in Iranom, je sprostila delovanja številnih služb v državi. Začela so delovati tudi sodišča. Če bo premirje držalo, se bo v nedeljo nadaljevalo tudi sojenje izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju zaradi obtožb korupcije.

Več v članku: Premirje z Iranom bi lahko omogočilo nadaljevanje sojenja izraelskemu premierju.

Izrael z napadi na cilje v Libanonu ogroža krhko premirje, ki sta ga z dogovorom o dvotedenski prekinitvi ognja v sredo sklenila Iran in ZDA. Teheran v napadih vidi grobo kršitev premirja in vztraja, da mora biti Libanon del dogovora.

S tem se med drugim strinja več evropskih držav, ki so obsodile sredine izraelske napade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo več kot 300 ljudi, prek 1100 je bilo ranjenih.

Izrael pa vztraja, da dogovor o prekinitvi ognja med ZDA in Iranom ne vključuje Libanona. Premier Benjamin Netanjahu je sicer v četrtek dejal, da je vladi naročil, naj začne neposredna pogajanja z Libanonom, ki naj bi se prihodnji teden začela v ZDA, so potrdili na ameriškem zunanjem ministrstvu. Bejrut si želi doseči prekinitev ognja, preden bi začel širša pogajanja z Izraelom.

Javnomnenjske raziskave v izraelskih medijih po poročanju Al Jazeere kažejo, da se je izraelski premier Benjamin Netanjahu znašel v zahtevnem položaju.

58 odstotkov vprašanih je namreč skeptičnih glede prekinitve ognja in dosežkov Izraela v vojni z Iranom. Po drugi strani pa 79 odstotkov podpira nadaljevanje vojaških operacij proti gibanju Hezbollah in omejitev njegovega delovanja v Libanonu.

Netanjahu je hkrati pod vse večjim mednarodnim pritiskom, zlasti iz Združenih držav Amerike, v zadnjih 24 urah pa so k spoštovanju prekinitve ognja pozvale tudi Nemčija, Kanada in druge države.

Zaradi bližajočih se volitev bi lahko takšne razmere premierja postavile v še težji položaj, zlasti če večina volivcev ne bo podprla spoštovanja prekinitve ognja.

Izraelske sile in borci libanonskega proiranskega gibanja Hezbolah so ponoči izvedli nove napade.

V Izraelu so se davi znova oglasile sirene, ki opozarjajo na zračne napade. Hezbolah je pred tem na omrežju Telegram sporočil, da so izvedli tri valove napadov z raketami in droni na sever Izraela in skupine izraelskih vojakov na obeh straneh meje.

Izraelska vojska je izdalo opozorila za prebivalce več območij, med drugim za Tel Aviv in več naselij daleč stran od libanonske meje. Mediji v Libanonu medtem poročajo o napadih izraelskih sil v več krajih na jugu države, navaja katarska televizija Al Jazeera.

Kot smo že poročali, se v Pakistanu pospešeno pripravljajo na pogajanja med Iranom in ZDA, ki naj bi v prestolnici Islamabad po napovedih potekala v soboto. Oblasti v Pakistanu so včeraj praktično zaprle več delov prestolnice, medtem ko so se pripravljali na prihod iranske delegacije.

Po neuradnih informacijah naj bi iransko delegacijo vodil predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf. Po poročanju več medijev v ZDA naj bi v njej sodeloval tudi zunanji minister Abas Aragči.

Delegacijo ZDA, ki naj bi v Pakistan prispela danes, bo vodil podpredsednik J. D. Vance. V pogovorih bosta po napovedih sodelovala tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner.

Pogajanja naj bi se začela v soboto, po navedbah agencije Reuters bodo potekala v luksuznem hotelu v središču Islamabada. Po celem mestu so že vzpostavili dodatne kontrolne točke, okrepili policijske patrulje ter razporedili dodatne varnostne sile. Pakistanski posredniki na čelu s premierjem Šehbazom Šarifom si bodo po navedbah analitikov prizadevali, da bi dosegli dolgoročen dogovor med stranema.

Savdska Arabija je potrdila napade na svojo naftno in plinsko infrastrukturo, med drugim tudi na strateško pomembni naftovod vzhod–zahod, poroča CNN, ki povzema državno tiskovno agencijo Saudi Press Agency, ki pa se sklicuje na neimenovanega predstavnika ministrstva za energijo. Kdaj natančno je do napada prišlo, v poročilu niso navedli.

Satelitski posnetki European Space Agency so medtem pokazali požar in goste oblake črnega dima nad ključnim predelovalnim obratom podjetja Saudi Aramco v Abkajku. Posnetki so nastali v sredo zjutraj po lokalnem času, le nekaj ur po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal dvotedensko prekinitev ognja med ZDA in Iranom. Vzrok požara za zdaj ni znan.

Obrat v kraju Abqaiq na vzhodu države velja za največji obrat za stabilizacijo surove nafte na svetu in po podatkih družbe zagotavlja približno pet odstotkov svetovne oskrbe z nafto. Gre tudi za izhodiščno točko naftovoda vzhod–zahod.

Ta, približno 1.200 kilometrov dolg naftovod, je eden od dveh v regiji, ki omogočata obvoz Hormuške ožine, kjer so zaradi konflikta z Iranom nastale velike motnje v pomorskem prometu. Podjetje Saudi Aramco se na poročila za zdaj še ni odzvalo.

Ladijski prevozniki se zaradi nevarnosti še vedno izogibajo prečkanju ožine, skozi katero je pred vojno po navedbah BBC povprečno plulo 138 ladij na dan.

Več ladij, ki so ožino prečkale od konca februarja, ko se je začela vojna, naj bi po poročanju nekaterih medijev tudi plačalo za prehod, domnevno v kitajskih juanih, večinoma pa so se zanašale na dogovor z Iranom.

Islamska republika je namreč že pred dogovorom trdila, da je ožina zaprta le za sovražnike - na čelu z Izraelom, ZDA in njihovimi zavezniki, medtem ko jo plovila iz prijateljskih držav, kot sta Indija in Kitajska, lahko prečkajo v dogovoru z iranskimi oblastmi.

Iran je po navedbah britanske pomorske revije Lloyd's List vzpostavil "de-facto sistem cestninskih postaj", v okviru katerega morajo plovila predložiti vso dokumentacijo, vključno z verigo lastništva, popolnim popisom tovora, seznamom članov posadke in končno destinacijo. Nato lahko pridobijo dovoljenje in prečkajo ozek nadzorovan koridor v spremstvu iranskih sil.

Predsednik ZDA Donald Trump je Iran v zapisu na svojem družbenem omrežju Truth Social obtožil "slabega upravljanja" prevozov nafte skozi Hormuško ožino, kar da ni v skladu z dogovorom.

"Iran se pri omogočanju prevoza nafte skozi Hormuško ožino obnaša zelo slabo, nekateri bi rekli celo nečastno. To ni v skladu z našim sporazumom! Obstajajo poročila, da Iran od tankerjev, ki plujejo skozi ožino, zahteva plačilo pristojbin - upam, da to ni res, če pa je, naj s tem nemudoma preneha," je zapisal Trump.

ZDA in Iran sta v sredo dosegla dogovor glede dvotedenske prekinitve ognja, ki predvideva tudi odprtje Hormuške ožine. To se je za kratek čas tudi zgodilo, a je Teheran nato ponovno onemogočil plovbo zaradi nadaljevanja izraelskih napadov na Libanon.

Nekaj tankerjev je sicer uspelo prečkati ožino, mornarica iranske revolucionarne garde pa je plovilom posredovala smernice, kako naj to storijo po alternativnih poteh, da bi se izognili morskim minam na območju.

Vprašanje zaračunavanja pristojbin medtem ostaja odprto.