Trump ni prvi, ZDA so si Grenlandijo želele že pred desetletji

Ameriški predsednik Donald Trump je z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter z obnovljenimi grožnjami o priključitvi Grenlandije, ki naj bi jo ZDA potrebovale iz varnostnih razlogov, v mednarodni javnosti sprožil resno zaskrbljenost, da je iz zgolj retoričnega imperialista prestopil v fazo dejanskega uveljavljanja takšne politike.

Ameriški vladni profili Trumpa na družbenih omrežjih vse pogosteje predstavlja kot "osvajalca Amerike". Ameriško zunanje ministrstvo je v ponedeljek na omrežju X zapisalo: "TO JE NAŠA POLOBLA." Istega dne je vplivni svetovalec Bele hiše Stephen Miller dodatno zaostril retoriko in ponovil cilj administracije, da prevzame nadzor nad Grenlandijo, ob tem pa namignil, da imajo Združene države do otoka celo več legitimnih pravic kot Danska.

V torek je Bela hiša sporočila, da predsednik in njegova ekipa "preučujejo različne možnosti" za prevzem Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaške sile.

A čeprav svet z vse večjo zaskrbljenostjo spremlja dogajanje okoli Grenlandije, Trump pri tem ni prvi ameriški predsednik z ambicijami po priključitvi otoka. Grenlandija se v ameriški politiki kot strateški interes pojavlja že desetletja, vse od prikritih razprav po ameriški državljanski vojni do uradne ponudbe v višini 100 milijonov dolarjev v obdobju po drugi svetovni vojni.

1867–1868: Zgodnji ameriški interes po nakupu Aljaske

Potem ko so ZDA od Rusije kupile Aljasko, so uradniki pod vodstvom zunanjega ministra Williama Sewarda razpravljali o morebitni pridobitvi Grenlandije kot delu širšega prodora ZDA na Arktiko, navaja ameriška tiskovna agencija Associated Press (AP).

Seward je opozarjal, da je ozemlje bogato z naravnimi viri, med drugim s premogom. A zamisel nikoli ni prerasla v uradno ponudbo, saj kongres ni kazal zanimanja za še eno arktično pridobitev.

1910: Predlog menjave ozemelj

V času predsednika Williama Howarda Tafta so ameriški diplomati predstavili zapleten načrt menjave ozemelj, po katerem bi Grenlandija pripadla Združenim državam Amerike v zameno za koncesije drugje. Danska je predlog zavrnila, načrt pa je hitro propadel, navaja AP.

1946: Uradna ponudba za odkup Grenlandije

Na začetku hladne vojne je administracija predsednika Harryja Trumana Danski uradno ponudila 100 milijonov dolarjev v zlatu za nakup Grenlandije in pri tem izpostavila njen izjemen strateški pomen, piše AP. Že med drugo svetovno vojno je namreč na otoku delovalo letališče, ki so ga zgradile ZDA in je služilo kot ključna oskrbovalna postaja za vojaška letala na poti v Evropo.

Čeprav je Danska Trumanovo ponudbo zavrnila, so Združene države ohranile vojaški dostop do Grenlandije. Ameriška prisotnost tam traja še danes, predvsem prek oddaljene vesoljske baze Pituffik, najsevernejše vojaške namestitve ameriškega ministrstva za obrambo.