Trump razložil svoj militaristični načrt za deportacije 15 do 20 milijonov ljudi

Foto: REUTERS/Brian Snyder

Nekdanji ameriški predsednik in aktualni kandidat republikancev za to mesto Donald Trump je znan po svoji kontroverzni in tudi žaljivi retoriki. V času predvolilne kampanje je to nedvomno omilil. V intervjuju za revijo Time je na vprašanja, do katerih je imel še pred časom neomajno stališče, odgovarjal bolj spravljivo – a z eno izjemo. Zelo ostro je še vedno nastopal pri vprašanjih, povezanih s priseljevanjem. Če bo zmagal na volitvah, je pripravljen deportirati med 15 in 20 milijoni ljudi iz ZDA. Za te namene napoveduje tudi aktivacijo vojske.

Predsedniški kandidati se v predvolilnih kampanjah le redko oglašajo izven okvirja vnaprej pripravljenih govorov in nastopov, zato je javnost na takšne dogodke še toliko bolj pozorna. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je za ameriško revijo Time tokrat spregovoril o več perečih temah, ki so bile tarče polemik že v času njegovega prejšnjega mandata, v analizi CNN piše Zachary B. Wolf.

V pogovoru se ni zavezal, da bo v celoti izvedel tako imenovani “Projekt 2025”. Gre za zbirko predlogov za preoblikovanje izvršilne ameriške zvezne vlade v obsegu brez primere. Konservativci bi namreč želeli razbiti “globoko državo”. “Preučujemo veliko različnih stvari. Državna služba je zelo dobra in zelo slaba,” je dejal.

Pri vprašanjih glede omejitev pravice do splava je dejal, da bo to prepustil posameznim zveznim državam, četudi bi to pomenilo zapiranje žensk, ki bi opravile splav.

Trump se ni zavezal, da bo pomilostil vse ljudi, ki so jih priprli po pohodu na ameriški Kapitol, kar je zanimivo. Prav te ljudi je tedaj namreč označeval za talce.

V pogovoru je bilo opaziti bolj spravljivo retoriko, kot jo je javnost vajena od nekdanjega predsednika. Njegove – včasih tudi – žaljive komentarje in opazke, ki jih je izrekel v zadnjih letih, pa je označil zgolj za “šale”.

Prav nič spravljivo ni odgovarjal na vprašanja o priseljevanju

Če so bile mnoge izjave bolj spravljive, kot je javnost vajena od nekdanjega predsednika, pa je dal največ konkretnih odgovorov prav na vprašanja, povezana s priseljevanjem. Ponavljal je zavajajoče in tudi lažne trditve, da so številni priseljenci nekdanji zaporniki. Po raziskavi, ki jo je opravil CNN, ne obstajajo namreč podatki, ki bi podpirali tezo, da je večanje priseljevanja povzročilo večjo stopnjo kriminala.

Kot zgled deportacij je navedel “Operacijo Wetback”. To je bila pobuda za deportacije na meji z Mehiko leta 1954, ko je bil na čelu ZDA Dwight D. Eisenhower. Tedaj so zbrali več kot milijon mehiških državljanov in jih preselili na mehiško stran meje. Po besedah Trumpa bi se zdaj osredotočili na kar 15 do 20 milijonov ljudi, če bi bili brez veljavnih ameriških dokumentov.

Raziskovalni center Pew sicer ocenjuje, da je bilo leta 2021 v ZDA približno 10,5 milijona nezavedenih priseljencev, številka pa da je od tedaj nekoliko narasla, piše B. Wolf v analizi.

Čeprav je tudi zdajšnji ameriški predsednik Joe Biden spremenil svoje stališče do priseljevanja in se s tem nekoliko približal republikancem, pa so Trumpove ideje še veliko bolj skrajne. Ne izključuje namreč niti angažiranja vojske za reševanje te teme. Na vprašanje, ali bi aktivnosti vključevale tudi vojsko, je namreč odgovoril: “Bi.”

“To niso civilisti,” je dejal Trump o priseljencih. “To so ljudje, ki niso zakonito v naši državi. To je invazija v našo državo.”

Čeprav bi njegove ideje, o katerih je govoril, najverjetneje izpodbijali na sodiščih, katerih odločitve Trump ne upošteva vedno, pa je za konec obljubil, da bo v primeru izvolitve ravnal v skladu z odločitvijo zveznih sodišč. “Vrhovno sodišče zelo spoštujem,” je sklenil Donald Trump, še piše v analizi CNN Zachary B. Wolf.