Menu Item
Donald Trump je napovedal, da bo takoj po nastopu funkcije predsednika ZDA odprl še preostale tajne dokumente o "materi vseh zarot".
Deset dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami je Donald Trump gostoval v podkastu Joe Rogan Experience, “trenutno najbolj poslušanem podkastu na svetu”, kot ga imenujejo mediji. Podkast vodi igralec in komik Joe Rogan.
V pogovoru, ki je trajal malo manj kot tri ure, sta se dotaknila mnogih tem, ki so bile pomembne v volilni bitki, pozornost javnosti pa je pritegnila tudi Trumpova obljuba, da bo odprl tajne dokumente, ki se tičejo atentata na ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja (JFK).
“To bom storil takoj, skoraj takoj po nastopu funkcije,” je v podkastu dejal Trump, kot razlog pa navedel, da to zanima veliko ljudi in da se je odločil, da je zdaj pravi čas, da to stori.
Zakaj tega ni storil že v prvem mandatu?
Na Roganovo vprašanje, zakaj tega ni storil že v svojem prvem mandatu, je Trump dejal, da je tajne dokumente sicer pogledal, vendar so ga “nekateri dobromisleči in nadarjeni ljudje” prosili, naj jih ne odpre za javnost.
Med njimi naj bi bil tudi Mike Pompeo, ki ga je Trump imenoval za direktorja osrednje ameriške obveščevalne agencije, Cie.
“Dokumenti omenjajo ljudi, ki še živijo. Obstajajo ljudje, ki so prizadeti, in morda obstaja razlog za nacionalno varnost, za katerega ni nujno, da ga poznam, vendar so me nekateri zelo dobri nadarjeni ljudje prosili, naj tega ne storim. Odprl sem ga in potem so rekli, ali bi lahko to naredili kdaj drugič,” je dejal Trump.
Na vprašanje, koliko vsebine tajnih dokumentov o atentatu je prebral, se je Trump vprašanju najprej poskušal izogniti, nato pa je povedal, da okoli polovice. “Mislim, da sem odprl 50 odstotkov, vendar so me prosili, naj tega ne storim,” je dejal.
Zdaj napoveduje, da bo tajne dokumente odprl za javnost. “Mislim, da bo čisto v redu, če jih odprem, naj se tako izrazim. Mislim, da je v redu, da bo čas za čiščenje. To bo zares očiščevalno, zato bom to naredil. To bom storil takoj, skoraj takoj po nastopu funkcije,” je dejal.
“Tega na splošno ne želite storiti, ko ljudje še živijo,” je o svoji nameri še povedal Trump. “Ljudje, ki so delali za vlado, in živi ljudje, ki so bili nekako vpleteni v to. In tega ponavadi ne storite, vendar pride čas, da jih odprete,” je dodal.
In kaj meni, da bodo dokumenti razkrili? “Ne morem vam povedati, ali bodo v njih našli kaj zanimivega ali ne,” je dejal.
“Mati vseh zarot”; kdo vse naj bi bil vpleten v Kennedyjev umor?
Atentat na 35. ameriškega predsednika, od katerega bo čez dobra dva tedna minilo že 61 let, nekateri imenujejo za “eno največjih ameriških skrivnosti” in za “mater vseh zarot”.
V zvezi z njim namreč obstaja cela vrsta teorij zarot, saj uradna verzija, da je predsednika ustrelil Lee Harvey Osvald, mnogih ni prepričala.
John Fitzgerald Kennedy je bil ustreljen v času obiska v Dallasu, 22. novembra 1963 ob 12.30 Pol ure kasneje so ga v bolnišnici razglasili za mrtvega. Še istega dne so policisti (skoraj po naključju) aretirali Leeja Harveyja Oswalda, sprva zaradi umora nekega policista, nato pa so ga povezali z atentatom na Kennedyja in ga umora predsednika tudi uradno obtožili. Oswald je ob aretaciji zanikal, da bi kogarkoli ubil, za obtožbo o umoru predsednika pa dejal, da je samo “grešni kozel”. Še preden pa je stopil pred sodišče, ga je 24. novembra pred očmi javnosti ustrelil Jack Ruby. Rubyja so aretirali in ga za umor Oswalda tudi obsodili. Ruby se je na obsodbo pritožil, vendar je leta 1967 v zaporu umrl za rakom, še preden so določili datum novega sojenja.
Javnomnenjske raziskave že desetletja dosledno ugotavljajo, da večina Američanov verjame, da je v zvezi z atentatom na Kennedyja obstajala zarota. O umoru je bilo napisanih približno 1.000 do 2.000 knjig – večinoma naklonjenih zaroti.
Veliko teorij se ubada z Oswaldovo vlogo pri atentatu, pri čemer njegova vloga “niha” od tega, da je bil le eden od zarotnikov, do tega, da je popolnoma nedolžen. Veliko teorij zarote namiguje, da naj bi za atentatom stali ameriški centri moči – najpogosteje se omenjajo Zvezni preiskovalni urad FBI, obveščevalna agencija CIA, ameriška vojska ali ameriški vojaško-industrijski kompleks, pa tudi Kennedyjev podpredsednik Lyndon Johnson, ki je po atentatu zasedel predsedniško mesto. Druge teorije omenjajo “zunanje zarotnike” – mafijo, takratnega kubanskega voditelja Fidela Castra ali takratno sovjetsko obveščevalno agencijo KGB. Nekaj teorij zarote pa vsebuje kombinacije vseh naštetih domnevnih zarotnikov.
Pogosto teoretiki zarote trdijo, da Oswald ni bil edini strelec, ampak da jih je bilo več. Nekateri tudi trdijo, da so bile obdukcija in uradne preiskave napačne in da so priče atentata na Kennedyja doletele skrivnostne in sumljive smrti.
Dvomi o uradni verziji, poročilu posebne (tako imenovane Warrenove) komisije so se sprožili takoj, ko je prišla v javnost. Do nje je bil kritičen tudi Kennedyjev naslednik Johnson.
Prav tako ji niso verjeli tudi Kennedyjevi sorodniki. Njegov brat Robert, ki ga je John F. Kennedy postavil za zveznega državnega tožilca, je dejal, da je poročilo “slabo izdelano” in da naj bi bil JFK umorjen zaradi zarote, ki je morda vključevala kubanske izgnance in Cio. Dobra štiri leta kasneje je Robert Kennedy tudi sam postal žrtev atentata.
O zaroti sta bila prepričana tudi Fidel Castro, kubanski voditelj in sovjetski voditelj Nikita Hruščov, ki sta umor pripisala ameriški skrajni desnici. Nekdanji direktor Cie R. James Woolsey pa je na primer trdil, da je Oswald ubil Kennedyja kot del sovjetske zarote – Oswald je namreč bil poročen z Rusinjo in je nekaj časa živel v Sovjetski zvezi.
“Trump je pravkar obtožil Cio”
Na družbenih omrežjih je Trumpova napoved sprožila precejšnje reakcije.
Nekateri so se spomnili, da je Trump to napovedal že v enem izmed intervjujev septembra, drugi so skeptični, ali bo to v resnici storil. “Nikoli ne bo odprl ničesar, kar bi vključevalo Mosad (izraelsko obveščevalno agencijo – op. a.),” je napisal eden od komentatorjev na YouTubu. “Prazne obljube,” je napisal drugi in dodal “Kje je zid na mehiški meji ali pa njegov najboljši načrt zdravstvenega zavarovanja?”. “Veliko bahanja, malo storjenega, kot po navadi,” se glasi neki komentar. “Trump je pravkar obtožil Cio,” pa ugotavlja še eden od uporabnikov družbenih omrežij.
Trenutno ni absolutnega roka, do katerega morajo biti razkriti vsi dokumenti o atentatu na JFK.
Morebitno razkritje zaupnih dokumentov obravnava več ameriških zakonov in pravnih aktov, od katerih sta najpomembnejša zakon o svobodi informacij (Freedom of Infomation Act/FOIA) in zakon o predsedniških evidencah (Presidential Records Act/PRA). Oba pa vsebujeta določene omejitve, zlasti za dokumente, ki se tičejo nacionalne varnosti.
Leta 1992 je bil v ZDA sprejet tudi poseben zakon o zbiranju evidendc o umoru JFK (JFK Assassination Records Collection Act of 1992), ki predpisuje popolno razkritje evidenc, povezanih z atentati, razen če lahko agencije dokažejo, da določene informacije zahtevajo stalno zaščito zaradi nacionalne varnosti. Prvotni rok za objavo vseh dokumentov je bil določen za leto 2017, vendar sta tako predsednik Trump kot predsednik Biden odobrila podaljšanje tega roka zaradi nacionalne varnosti. Zadnji rok za razkritje dokumentov je bil določen za december 2022; vendar so bile nekatere datoteke še vedno zadržane na zahtevo Joeja Bidna.
CIA, FBI in nekatere druge varnostne in obveščevalne agencije trdijo, da bi razkritje nekaterih podrobnosti lahko ogrozilo obstoječe vire ali obveščevalne metode. Medtem ko je bila večina dokumentov o atentatu na JFK objavljenih, nekateri viri navajajo, da zaradi vprašanj nacionalne varnosti ostaja delno ali v celoti tajnih še približno 1 do 5 odstotkov zapisov. Popolna sprostitev je tako odvisna od predsedniških navodil, na odločitev o razkritju pa se lahko agencije pritožijo in razkritje zadržijo.
Celoten podkast Joeja Rogana z Donaldom Trumpom si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku. Del, v katerem govori o sprostitvi tajnih dokumentov v zvezi z atentatom na JFK, lahko poslušate od 2:42:40 dalje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!