Trump preigrava, kako naj posreduje v Iranu. Na mizi naj bi bilo več možnosti

Predsednik ZDA Donald Trump tehta možnosti posredovanja v Iranu, poroča CNN. Te vključujejo tako vojaško posredovanje kot druge oblike pritiska na iranske oblasti.

Kot sta za ameriški medij povedala dva ameriška uradnika, Trump razmišlja, ali bo uresničil svoje nedavne grožnje z napadom na iranski režim, če bo ta ubijal protestnike – in kako bi ZDA to lahko storile.

Skrbi, da bi bil napad kontraproduktiven

Trumpa so v zadnjih dneh seznanili z različnimi načrti za posredovanje v Iranu, sta uradnika povedala za CNN. Po informacijah, ki prihajajo iz Irana – te so zaradi internetne blokade skope – je bilo ubitih več kot 500 ljudi.

Več možnosti, predstavljenih predsedniku, se je osredotočalo na to, da bi ciljali teheranske varnostne službe, ki so odgovorne za zatiranje protestov, so povedali ameriški uradniki.

Vendar pa v administraciji obstajajo skrbi, da bi se vojaški napadi lahko izkazali za kontraproduktivne in bi oslabili protestno gibanje. Z napadom na iranske oblasti bi namreč lahko nehote povzročili, da bi se iransko prebivalstvo zbralo v podporo vladi, ali pa bi Iran odgovoril s povračilno vojaško akcijo.

Več nevojaških možnosti

Trump razmišlja tudi o več drugih možnostih, s katerimi bi pritisnil na režim, ne da bi Iran napadel z vojsko. Kot so povedali uradniki, želi uresničiti svojo zavezo, da bo pomagal protestnikom v državi.

Med možnostmi so kibernetske operacije, usmerjene proti iranski vojski ali predstavnikom režima. S tem bi lahko ošibili prizadevanja iranskih oblasti, da zatrejo proteste, je dejal eden od uradnikov.

Med možnostmi so tudi nove sankcije proti predstavnikom oblasti ali sektorjem iranskega gospodarstva, med njimi energetiki ali bančništvu.

V predsednikovi administraciji preučujejo tudi načine, kako protestnikom pomagati obiti informacijsko blokado in vzpostaviti internetne povezave – na primer s tehnologijo Starlink.

Pomoč pri zagotavljanju internetne povezljivosti v Iranu je med izbruhom protestov leta 2022 ponudil takratni ameriški predsednik Joe Biden.

Ameriških vojakov ne bo na iranskih tleh

Po besedah uradnikov je bilo v te priprave vključenih več različnih agencij. V prihodnjem tednu bodo potekali bolj formalni brifingi, tudi v torek, ko naj bi Trump sklical visoke uradnike za nacionalno varnost. Razpravljali bodo o nadaljnjih korakih.

Predsednik še ni sprejel končne odločitve o posredovanju, so povedali uradniki, vendar resno razmišlja o ukrepanju, saj število smrtnih žrtev v Iranu še naprej narašča. Možnosti, o katerih razmišlja predsednik, pa ne vključujejo pošiljanja vojakov na teren v Iranu, je za CNN še povedal visoki uradnik Bele hiše.

Oster odziv

Iranske oblasti so se na napovedi ameriškega predsednika ostro odzvale in zagrozile s protinapadi. "Vsakršen ameriški napad bi vodil do napadov na Izrael in ameriške vojaške baze v regiji," je za arabsko televizijo Al Araby dejal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf. Protestnike je obtožil, da poskušajo s svojimi dejanji spodbuditi ameriško posredovanje v Iranu.

Zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu so v visoki pripravljenosti tudi v Izraelu. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da bi imel morebiten iranski napad na Izrael "strašne posledice".

Več kot 500 mrtvih

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri, ki so državo zajeli pred dvema tednoma, umrlo že več kot 500 ljudi, med njimi 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih sil, je danes za ameriško televizijo CNN sporočila HRANA, tiskovna agencija nevladne organizacije Aktivisti za človekove pravice v Iranu s sedežem v ZDA.

Organizacija s sedežem v Fairfaxu pri Washingtonu naj bi podatke zbrala od aktivistov tako v islamski republiki kot izven nje. Po njenih navedbah je bilo v dveh tednih protestov aretiranih več kot 10.500 ljudi.

Tako CNN kot tiskovni agenciji Reuters in nemška dpa ob navajanju podatkov organizacije opozarjajo, da navedenih številk ni mogoče neodvisno preveriti. Iranske oblasti namreč uradnega števila žrtev niso podale, preverjanje podatkov pa med drugim otežuje večdnevna blokada interneta v državi.