Trump pritiska na sodišča, medije, univerze: “Ustavni trk je vse težje prezreti”

Svet 15. Apr 202510:39 6 komentarjev
Donald Trump
Donald Trump (Foto: PROFIMEDIA)

Ameriški predsednik Donald Trump krepi napade na institucije, ki izzivajo njegov avtokratski pristop. "Poteze nakazujejo, da si Trumpova administracija ne želi zgolj enostransko odločati, kdo bo na podlagi njihovih meril deportiran," v analizi ocenjuje CNN. Trumpova vlada krepi pritisk na sodišča, medije, univerze in zasebne odvetniške pisarne, pri tem pa očitno ignorira odločitve sodišča. Kot še opozarja CNN, je občutek, da na številnih področjih postajajo vse očitnejši ustavni trki, vse težje prezreti.

Le tri mesece po začetku novega mandata predsednik Donald Trump zaostruje boj proti institucijam, ki izzivajo njegove avtokratske nagone. Med njimi so sodišča, odvetniki, elitno visokošolsko izobraževanje in mediji. Njegova administracija predsedniško avtoriteto kaže širše in bolj odkrito kot katerakoli druga sodobna ameriška vlada. Njene široke razlage zakonov in vprašljive interpretacije sodnih odločb sprožajo zaskrbljenost nad vplivom na vladavino prava, svobodo izražanja in ustavo.

“Nekaj je pokvarjenega. Liberalni esteblišment, ampak on ne vodi več te države,” je dejal Trump v Ovalni pisarni. Družbo mu je delal predsednik Salvadorja Nayib Bukele, čigar izjemna priljubljenost temelji na obliki izvoljenega avtoritarizma, ki ga Trump občuduje. Bukele je začasno odpravil dele salvadorske ustave in brez sodnega postopka v boju proti kriminalu zaprl na desettisoče ljudi. Trumpu je namignil, naj poskusi kaj podobnega. “Osvoboditi morate 350 milijonov ljudi. A da bi jih osvobodili, jih morate nekaj zapreti. Tako gre, kajne?” je dejal salvadorski predsednik.

Trumpove težnje k bolj avtoritarnemu pristopu so se na srečanju razkrile ob vse bolj neusmiljeni deportacijski politiki, ki sproža resna vprašanja o očitnih zlorabah pravice do poštenega postopka in človekovih pravic. Trump in Bukele sta z zadovoljstvom javno zavrnila možnost vračanja nedokumentiranega migranta, ki je bil aretiran in brez sodne obravnave izgnan v Salvador. Bela hiša zavrača ukrepanje tudi v primeru druge sodne odločitve, ki zahteva, da se Kilmarja Abrega Garcio, ki so ga po pomoti izgnali v salvadorski zapor, pripelje nazaj v ZDA.

Nameščanje priseljencev, povezanih s tolpami, v salvadorski zapor
Nameščanje priseljencev, povezanih s tolpami, v salvadorski zapor (Foto: Secretaria de Prensa de la Presidencia/Handout via PROFIMEDIA)

Vrhovno sodišče je prejšnji teden soglasno odločilo, da mora administracija omogočiti vrnitev Abrega Garcie, potem ko je bil izgnan zaradi administrativne napake. Vlada izkorišča precej dvoumno besedilo sodne odločbe, ki ga je sodišče morda spisalo v želji po enotnosti ali v izogib neposrednemu ustavnemu sporu. Upokojena sodnica Shira Scheindlin je za CNN ocenila, da je bilo vrhovno sodišče nejasno v jeziku, a da vlada kljub temu kljubuje odločbi sodišča. “Ta neposlušnost nas postavlja na rob ustavne krize med sodno in izvršno vejo oblasti,” je še dejala.

Trump pa očitno razmišlja o še bolj očitnem izzivanju zakonodaje. Dejal je namreč, da bi rad svoj načrt deportacij v stroge salvadorske zapore razširil tudi na “domače kriminalce”. Zamisel, da bi administracija prezrla ustavno zaščito, ki pripada tudi zaprtim Američanom, in jih deportirala v surove tuje zapore, se zdi skoraj neverjetna. A Trumpove besede so bile izrečene v ozračju vse večjega avtoritarizma v Beli hiši in očitne pripravljenosti, da zavrne ustavne omejitve svojega ravnanja.

Prijemi iz Orbanovega priročnika

Poteze nakazujejo, da si Trumpova administracija ne želi zgolj enostransko odločati, kdo bo na podlagi njihovih meril deportiran. Močno želi vplivati tudi na delovanje odvetniških pisarn, študijske programe elitnih univerz ter novice, ki jih Američani spremljajo po televiziji. Gre za klasične prijeme iz priročnika voditeljev, kot je madžarski premier Viktor Orban.

Tako je Trump okrepil pritiske na vodilne odvetniške pisarne, ki so zaposlile odvetnike, ki jih dojema kot politično sovražne. Administracija je prav tako zagrozila številnim univerzam z zmanjšanjem financiranja, če ne bodo spremenile internih politik ali celo učnih vsebin. Tu so tudi grožnje televizijam z odvzemom dovoljenja za oddajanje. Zunanji minister Marco Rubio je razširil svoja pooblastila za preklic vizumov več sto tujim študentom, med katerimi so udeleženci lanskih protestov proti izraelskemu nasilju v Gazi. Nekatere študente so prijeli imigracijski organi, drugi so bili prisiljeni zapustiti državo.

Protest v New Yorku proti aretaciji enega od študentov, ki je bil vpleten v propalestinske proteste
Protest v New Yorku proti aretaciji enega od študentov, ki je bil vpleten v propalestinske proteste (Foto: PROFIMEDIA)

Trumpova skrajna retorika in očitno prepričanje o lastni neomejeni moči, ki ga dodatno utrjuje sodba vrhovnega sodišča o predsedniški imuniteti za vsa dejanja, storjena na položaju, sta njegove kritike že dolgo vodila do včasih pretiranih svaril, da postaja diktator. A njegova zavrnitev izida volitev leta 2020 ter novi poskusi, da spodkoplje odgovornost vlade, pravni red in celo svobodo izražanja, ta svarila še bolj podžigajo.

“Občutek, da postajajo vse očitnejši ustavni trki, je vse težje prezreti”

Ob nizu zadnjih Trumpovih potez se kaže vzorec hkratnega upora in delnega popuščanja njegovi politiki. Harvard se je zahtevam administracije uprl, univerza Kolumbija pa se jim je uklonila. Dve veliki odvetniški pisarni sta vložili tožbi proti administraciji zaradi predsedniških uredb, ki sta jih dojeli kot neposreden napad nanju in njune stranke. Sodni postopek zaradi blokiranja njihovih novinarjev je sprožila tudi agencija Associated Press in od zveznega sodnika prejela razsodbo, da je Bela hiša s tem ravnanjem kršila ustavo.

Naslednji Trumpov spopad s pravno državo bo potekal v postopkih okoli vrnitve po pomoti izgnanega Abrega Garcie. Pravosodno ministrstvo izpodbija pristojnost sodišča, odvetnik ministrstva za domovinsko varnost pa pravi, da ne morejo tujca prisilno odpeljati iz zapora tuje države. Salvadorski predsednik Bukele trdi, da nima moči za vrnitev izgnanega človeka v ZDA.

Odgovor ameriške administracije jasno kaže, da nima nobenega namena izgnanega Abrega Garcio pripeljati nazaj v ZDA. Vse skupaj tako deluje kot še en poskus, kako zaobiti pristojnosti sodne veje oblasti. Občutek, da na številnih področjih postajajo vse očitnejši ustavni trki, je vse težje prezreti.

Avtor: Stephen Collinson/CNN

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje