Trump v Davosu: Zahtevam takojšnji začetek pogajanj za priključitev Grenlandije k ZDA

V švicarskem Davosu je zbrane na Svetovnem gospodarskem forumu nagovoril ameriški predsednik Donald Trump. Govoril je skoraj uro in pol, večji del govora pa je namenil vprašanju, zakaj je nujno, da se Grenlandija priključi k ZDA.

Ameriški predsednik se je uvodoma pošalil, da je vesel, da je ponovno v Davosu med "toliko prijatelji in nekaj sovražniki". Poudaril je, da so ZDA v prvem letu njegovega drugega mandata dosegle največjo gospodarsko preobrazbo v svoji zgodovini in da se bo rast gospodarstva nadaljevala.

Razglasil je tudi, da je inflacija v ZDA premagana in da je ta trenutno le 1,6-odstotna, medtem ko naj bi bila gospodarska rast 5,4-odstotna. Ponovno se je obregnil ob administracijo bivšega predsednika Joeja Bidna, pod katerim naj bi po Trumpovih besedah "ZDA zaspale".

"Ljudem gre zelo dobro. Zelo so zadovoljni z menoj," je izpostavil in dodal: "ZDA so gospodarski motor planeta. Ko Amerika cveti, cveti ves svet. Tako je bilo že od nekdaj."

"Deli Evrope so skoraj neprepoznavni"

Kmalu po začetku govora je puščice uperil proti Evropi in poudaril, da so deli stare celine "skorajda neprepoznavni". Dejal je, da so mu številni prijatelji, ki so bili v Evropi, povedali, da Evrope ne prepoznajo več in da se je situacija zelo poslabšala.

"Rad imam Evropo, želim ji vse dobro, a ne gre v pravo smer. Problem predstavljajo naraščajoča javna poraba, neomejeno množično priseljevanje in nenehni uvoz iz tujine," je poudaril Trump.

Spregovoril je tudi o carinah, ki jih je uvedel proti številnim državam, tudi evropskim. Dejal je, da se mu zdijo carine pravične, in dodal: "Vsi ste vključeni vanje, v nekaterih primerih ste tudi žrtve teh ukrepov. A na koncu gre za pošteno zadevo in večina se vas tega zaveda."

"Grenlandije ne more braniti nihče, razen ZDA"

Čeprav je ameriški predsednik sprva dejal, da ni načrtoval, da bi o Grenlandiji sploh govoril, si je nato premislil in večji del nagovora namenil prav tej temi. Poudaril je, da globoko spoštuje prebivalce Grenlandije in Danske, a dodal, da ima vsaka članica zveze Nato dolžnost braniti svoje lastno ozemlje.

"Grenlandije ne more braniti nihče, razen ZDA," je izpostavil in dodal, da je to svet spoznal že med drugo svetovno vojno, ko je Danska padla pod nacistično Nemčijo po le šestih urah bojevanja. ZDA so morale nato na Grenlandijo poslati svoje enote, da so jo ubranile, kar je bilo "zelo drago". Trump je nato še dodal, da so ZDA zmagale v drugi svetovni vojni, brez ameriške pomoči med vojno pa bi v Evropi danes zelo verjetno govorili nemško ali japonsko.

"Po vojni smo Grenlandijo vrnili Danski. To je bilo res neumno. In kako nehvaležni so danes," je poudaril ameriški predsednik.

Po njegovih besedah si Grenlandije ne želi zaradi bogatih nahajališč naravnih bogastev, temveč zaradi njenega pomena za strateško nacionalno varnost in mednarodno varnost.

Trump: Vse, kar prosimo, je, da ZDA pridobijo Grenlandijo

"Zahtevam takojšnja pogajanja za pridobitev Grenlandije. ZDA so v zgodovini na podoben način pridobile številna druga ozemlja, podobno kot mnoge evropske države. Samo ZDA lahko zaščitijo ta ogromni del kopnega, ta velik kos ledu, ga razvijejo in naredijo nekaj koristnega za Evropo in svet," je poudaril ameriški predsednik.

Zatrdil je tudi, da bi ameriška priključitev Grenlandije predstavljala tudi okrepitev zveze Nato in ne bi predstavljala grožnje zavezništvu. Po njegovem mnenju so ZDA s strani Nata "zelo nepravično obravnavane".

Trump je v Davosu izjavil, da ZDA verjetno ne bodo dobile ničesar, razen če bi se odločil za uporabo sile – "v tem primeru bi bili neustavljivi".

"Ampak tega ne bom naredil. Ni mi treba uporabiti sile, ne želim je uporabiti, ne bom je. Vse, kar ZDA prosijo, je kraj po imenu Grenlandija," je dejal in in s tem prvič izključil uporabo sile. Dodal pa je, da ZDA želijo tudi zakonite pravice nad lastništvom tega največjega otoka.

"ZDA ostajajo 100-odstotno zavezane Natu"

V nadaljevanju nagovora se je obrnil tudi proti vojni v Ukrajini in poudaril, da je vojno treba končati čim prej, ker preveč ljudi umira po nepotrebnem. Po njegovih besedah si tako ruski kot ukrajinski predsednik želita končati vojno, on pa jima je pri tem pripravljen pomagati.

Napovedal je tudi, da se bo ob robu foruma še danes sestal z Zelenskim, in namignil, da je ukrajinski predsednik "morda v občinstvu".

Ukrajinsko predsedstvo je medtem sporočilo, da je Zelenski v Kijevu in da bo v Davos odpotoval šele v četrtek. Pozneje se je predsednik ZDA v odgovoru na novinarsko vprašanje o tem popravil, češ da bo srečanje po njegovih informacijah v četrtek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Pomagal bom Evropi in zvezi Nato, v zameno pa bi želel le majhen kos ledu. ZDA ostajajo 100-odstotno zavezane Natu, nisem pa prepričan, ali bodo zaveznice to zvestobo znale povrniti," je dejal.

V primeru, da bodo evropske zaveznice še naprej nasprotovale ameriški priključitvi Grenlandije, si bodo ZDA to zapomnile. Po njegovem mnenju so ZDA zelo nepravično obravnavane v severnoatlantskem zavezništvu, saj mu dajejo ogromno, v zameno pa dobijo zelo malo.

"Nata sploh ne bi bilo, če se jaz ne bi vmešal. Evropske zaveznice ne cenijo tega, kar ZDA počnemo," je poudaril.

Odpovedana nekatera bilateralna srečanja

Trump je v Švico pripotoval s 3-urno zamudo zaradi manjše tehnične napake v elektronski napeljavi letala Air Force One. Da bo na forumu v Davosu s sogovorniki razpravljal predvsem o Grenlandiji, je ameriški predsednik napovedal v torek.

V ponedeljek je izjavil, da evropski voditelji "ne bodo pretirano nasprotovali" ameriškemu nakupu tega danskega avtonomnega ozemlja. Trump je namreč v zadnjih tednih večkrat poudaril nujnost, da Grenlandija postane del ZDA, predvsem zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti ZDA, Evrope in preostalega svobodnega sveta.

Trump je zaradi kasnejšega prihoda v Davos odpovedal nekatera že načrtovana bilateralna srečanja, med drugim je že odpovedal sestanek z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, navajajo nemški mediji.

V Davos so poleg Trumpa pripotovali še vodja njegovega kabineta Susie Wiles, ameriški državni sekretar Marco Rubio, svetovalec predsednika Stephen Miller in tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.