
V svojih prizadevanjih za množične deportacije nezakonitih priseljencev je ameriški predsednik Donald Trump storil korak dlje – z grožnjo izgube državljanstva je udaril celo po milijarderju Elonu Musku. V političnem obračunu z enim najvplivnejših podjetnikov se poraja ključno vprašanje: ali ima Trumpova administracija pravno podlago, da Muska deportira?
Ameriški predsednik Donald Trump je že med kampanjo pogosto napovedoval množične deportacije nezakonitih priseljencev, ki jih je predstavljal kot vzrok za gospodarske težave, kriminal in druge družbene izzive v ZDA. A odkar se je znova zavihtel na položaj, kaže pripravljenost, da bi deportacije razširil tudi na naturalizirane ameriške državljane.
V zadnjih dneh je z grožnjo deportacije presenetil kar dva vidna posameznika: milijarderja Elona Muska in demokratskega kandidata za župana New Yorka, Zohrana Mamdanija.
Grožnje Musku in Mamdaniju
Trump je v objavi na platformi Truth Social Muska napadel zaradi njegovega nasprotovanja t. i. "velikemu in čudovitemu" proračunskemu zakonu, ki ga je prejšnji teden potrdil kongres. Ta zakon namreč od 30. septembra ukinja davčne olajšave do 7.500 dolarjev za električna vozila, kar bi lahko prizadelo povpraševanje po vozilih znamke Tesla.
"Brez subvencij bi Elon verjetno moral zapreti podjetje in se vrniti domov v Južno Afriko," je zapisal Trump. "Nič več raketnih izstrelitev, satelitov ali električnih avtomobilov – in naša država bi prihranila celo bogastvo."
Podobno ostro je Trumpov krog nastopil proti Mamdaniju, rojenemu v Ugandi. Republikanski kongresnik Andy Ogles je 26. junija pravosodno ministrico Pam Bondi pozval, naj ministrstvo razišče možnosti za razveljavitev Mamdanijevega državljanstva.
Zohran "little muhammad" Mamdani is an antisemitic, socialist, communist who will destroy the great City of New York. He needs to be DEPORTED. Which is why I am calling for him to be subject to denaturalization proceedings.
— Rep. Andy Ogles (@RepOgles) June 26, 2025
Attached is my letter to @AGPamBondi. pic.twitter.com/RWCZm67VOr
Na omrežju X je zapisal: "Zohran ‘mali Mohamed’ Mamdani je antisemitski, socialistični komunist, ki bo uničil New York. Mora biti deportiran." Oglas ob tem navaja, da se je Mamdani zavezal k ustavitvi agentov ICE (Agencija za priseljevanje in carino) pri izvajanju deportacij nezakonitih priseljencev, kar je po njegovem eden od razlogov za ukrepanje.
Trump je temu dodal še lastno izjavo, da bo, če bo Mamdani oviral deportacije, "moral biti aretiran". Prav tako ga je obtožil, da je v ZDA nezakonito.
Pravna podlaga za odvzem državljanstva
A ključna dilema, ki se ob tem poraja, je pravna: ali ZDA lahko odvzamejo državljanstvo Musku ali Mamdaniju in ju deportirajo? Strokovnjaki, ki jih povzemajo tuji mediji, pravijo, da je to malo verjetno.
Kot na spletni strani navaja neprofitna organizacija Asian Law Caucus, je delež naturaliziranih ameriških državljanov, izpostavljenih tveganju odvzema državljanstva, zelo majhen.

Naturalizacija
Naturalizacija je postopek, s katerim osebe, rojene zunaj Združenih držav Amerike in brez ameriškega državljanstva, pridobijo ameriško državljanstvo.
Za pridobitev državljanstva mora posameznik izpolnjevati več pogojev. Ob vložitvi prošnje mora biti star najmanj 18 let, znati mora brati, pisati in govoriti osnovno angleščino ter izkazovati tako imenovani "dobri moralni značaj", kot to opredeljuje ameriška vlada. Poleg tega mora soditi v eno od zakonsko določenih kategorij – to so na primer posamezniki, ki so zakoniti stalni prebivalci (imetniki zelene karte) že najmanj pet let, tisti, ki so poročeni z ameriškim državljanom in imajo status stalnega prebivalca vsaj tri leta, pripadniki ameriške vojske ali otroci ameriških državljanov.
Kot je za N1 pojasnil profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete Saša Zagorc, se lahko državljanstvo odvzame le naturaliziranim državljanom (ne tistim, ki so rojeni v ZDA, t.j. natural-born citizens). "Odvzem je mogoč le, če je pri naturalizaciji prišlo do nezakonite pridobitve ali namerne goljufije. Kaznivo ravnanje ali nestrinjanje po naturalizaciji ni razlog za odvzem," je pojasnil profesor.
V podporo tej praksi je Trumpova administracija 11. junija 2025 izdala memorandum, v katerem je določila razveljavitev državljanstev kot eno od prioritet. "Civilni oddelek bo dal prednost in kar najbolj izvajal postopke razveljavitve državljanstva v vseh primerih, ki jih dovoljuje zakon in jih podpirajo dokazi," je zapisano v dokumentu.

Za Muska morda odločilne obtožbe o delu na črno
Elon Musk se je rodil 28. junija 1971 v Pretorii v Južni Afriki. Po poročanju CNN je zaradi materinega državljanstva kasneje pridobil kanadsko državljanstvo. Leta 1992 je prišel v ZDA na študij na univerzi v Pensilvaniji, kjer je diplomiral leta 1997. Po podatkih iz biografije Walterja Isaacsona je ameriško državljanstvo pridobil leta 2002, kar naj bi bilo povezano tudi s poroko s prvo ženo Justine.
Že dolgo pa krožijo govorice, da naj bi Musk v ZDA na začetku živel brez urejenega statusa. The Washington Post je oktobra 2024 objavil preiskavo, v kateri navaja, da naj bi Musk svojo kariero začel s študentskim delom na črno. Musk je te navedbe odločno zanikal. "Nikoli nisem delal brez ustreznega dovoljenja," je zapisal na omrežju X in pojasnil, da je sprva imel vizum J-1, nato pa H-1B.
A ravno morebitno delo brez dovoljenja v času študija bi lahko pomenilo zavajanje oblasti v procesu naturalizacije. Če bi se te obtožbe izkazale za resnične, bi to pomenilo, da je Musk v postopku pridobivanja državljanstva podal lažne podatke, v objavi na spletni strani Herman Legal Group opozarja odvetnica Stefanova.
Če je postopek denaturalizacije uspešen, se posamezniku odvzame državljanstvo, njegov status pa se vrne na prejšnji imigracijski položaj. V takem primeru lahko postane tudi predmet deportacije. V Muskovi situaciji je torej ključno vprašanje, ali so bili podatki, podani ob naturalizaciji, resnični in popolni.
Zgodovina razveljavitev državljanstev v ZDA
Razveljavitev ameriškega državljanstva je bila večji del zgodovine ZDA redek pojav. Kot pojasnjuje nevladna organizacija Asian Law Caucus, se je ta ukrep praviloma uporabljal le v izjemnih primerih – predvsem proti posameznikom, ki so bili označeni za vojne zločince ali nekdanje naciste.
V zadnjih letih pa se je, po oceni pravnih strokovnjakov, zanimanje zvezne vlade za razveljavitve državljanstev opazno povečalo. Kot je za portal Snopes pojasnila Cassandra Burke Robertson, profesorica prava na univerzi Case Western Reserve, je administracija Baracka Obame z uvedbo naprednejših digitalnih orodij začela prepoznavati stare primere morebitnih goljufij v postopkih naturalizacije.
To prakso je Trumpova administracija v svojem prvem mandatu še dodatno razširila. Po podatkih organizacije Asian Law Caucus, objavljenih januarja 2025, je bilo med letoma 2017 in 2020 v ZDA uvedenih več postopkov razveljavitve državljanstva kot v kateremkoli mandatu njegovih predhodnikov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje