Menu Item
Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff je na svojem že tretjem obisku v Moskvi, s katero je Washington vpet tako v pogovore o premirju v Ukrajini kot medsebojnem zbliževanju. Vnovič se bo srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Predsednik Trump je medtem znova pozval Rusijo k hitrejšemu prizadevanju za končanje vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je pozdravil dialog med Washingtonom in Moskvo ter ostro kritiziral politiko Evropske unije do Rusije.
Odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff je na svojem že tretjem obisku v Rusiji, s katero je Washington vpet tako v pogovore o premirju v Ukrajini kot medsebojnem zbliževanju.
Da je Witkoff prispel v Rusijo, je danes potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kasneje je sporočil, da se bo Trumpov odposlanec še danes sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s katerim bosta govorila tudi o Ukrajini. “Nadaljeval se bo pogovor o različnih vidikih dogovora o Ukrajini,” je dejal Peskov in dodal, da ne gre pričakovati preboja. Putin bo po njegovih besedah izkoristil to srečanje, da oriše skrbi Moskve, povezane s tem vprašanjem.
Witkoff se je pred tem danes v Sankt Peterburgu že sestal z glavnim ruskim gospodarskim pogajalcem Kirilom Dmitrijevom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Trumpov posebni odposlanec, ki bdi tudi nad pogajanji o premirju v Ukrajini, je na novem obisku v Moskvi v obdobju ponovnega zbliževanja med državama, potem ko je njun odnos po ruski invaziji na Ukrajino zdrsnil na najnižjo raven po hladni vojni.
V četrtek sta državi izvedli izmenjavo dveh zapornikov, ruska stran pa v prihodnosti pričakuje nove. Kot je danes dejal vodja ruske zunanje obveščevalne službe Sergej Nariškin, se bodo v okviru nadaljevanja dialoga zagotovo pogovarjali tudi o tem.
Delegaciji Rusije in ZDA sta se v četrtek v Istanbulu pogovarjali tudi o ponovni vzpostavitvi normalnega delovanja svojih veleposlaništev, pri čemer sta se strani zbližali glede določenih tehničnih zadev, ki naj bi olajšale delo diplomatom.
Poleg obnove odnosov z Rusijo si Trump prizadeva tudi končati več kot tri leta trajajočo vojno v Ukrajini, čeprav je nedavno izrazil nezadovoljstvo tako nad Putinom kot ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, bistvenega napredka pa ni.
Putin je minuli mesec zavrnil ameriško-ukrajinski predlog o popolni in brezpogojni prekinitvi ognja. Po ločenih pogovorih z obema stranema v Savdski Arabiji je Bela hiša sporočila, da sta obe državi pristali na zaustavitev zračnih napadov na energetsko infrastrukturo. Uradnega dogovora o tem sicer ni bilo in strani druga drugo obtožujeta nadaljevanja tovrstnih napadov.
Witkoff je Trumpov dolgoletni zaveznik, s katerim sta v preteklosti sodelovala že na področju nepremičnin. Marca je Putina po njunem drugem srečanju hvalil kot velikega voditelja in menil, da ni slab človek.
Zavezniki napovedali 21 milijard evrov pomoči za Ukrajino
Zavezniki so danes napovedali 21 milijard evrov pomoči za Kijev, je po srečanju okoli 40 držav v Bruslju sporočil britanski obrambni minister John Healey. Velika Britanija in Nemčija, ki sta organizirali srečanje, sta že pred začetkom napovedali obsežno pomoč. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je ob tem menil, da mir v Ukrajini ni na dosegu.
Trump za hitrejše končanje vojne v Ukrajini, Lavrov pozdravil dialog z ZDA
Predsednik Trump je medtem znova pozval Rusijo k hitrejšemu prizadevanju za končanje vojne v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je pozdravil dialog med Washingtonom in Moskvo ter ostro kritiziral politiko Evropske unije do Rusije, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
“Rusija se mora zmigati. Preveč ljudi UMIRA, tisoče na teden, v strašni in nesmiselni vojni – vojni, ki se ne bi smela zgoditi in se ne bi zgodila, če bi bil jaz predsednik,” je na družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
Lavrov je medtem na zasedanju zunanjih ministrov Skupnosti neodvisnih držav (SND) v Almatyju znova ostro kritiziral politiko EU do Rusije.
Dejal je, da so politiki, kot so nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pokazali, kako “nizko je EU padla”. Ti politiki so željo po kaznovanju Rusije postavili nad dobrobit svojih državljanov, je dodal.
Nasprotno stališče je medtem izrazil do ameriške administracije. Prepričan je, da so stiki z Washingtonom pokazali, da obstaja razumevanje potrebe po dialogu ob ohranjanju nacionalnih interesov obeh strani.
“Vidimo, da za razliko od Evrope, ki – in tu vključujem tudi Veliko Britanijo – popolnoma ignorira vzroke za sedanje razmere, v ZDA obstaja želja po obravnavi jedra problema,” je še dodal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje