Menu Item
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je danes v odzivu na grožnje novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa z vojaškim zavzetjem Grenlandije dejala, da je treba spoštovati suverenost tega avtonomnega ozemlja Danske. Dogajanje okoli Grenlandije pozorno spremljajo tudi v Rusiji, kjer so se zavzeli za ohranjanje miru v regiji.
“Grenlandija je del Danske. Spoštovati moramo ozemeljsko celovitost in suverenost Grenlandije,” je povedala Kaja Kallas in dodala, da je o izjavah Trumpa govorila tudi z dansko premierko Mette Frederiksen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ta ji je zagotovila, da so odnosi med Dansko in ZDA dobri. “Dejala je tudi, da je dobro, da se novoizvoljeni predsednik zanima za Arktiko, ki je zelo pomembna regija, tako za varnost kot tudi za podnebne spremembe,” je še dejala Kallas. Danska premierka Frederiksen je sicer zaradi Trumpovih izjav za drevi sklicala sestanek vodij danskih strank, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Čeprav Trump na torkovi novinarski konferenci v Mar-a-Lagu ni bil pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Grenlandije, je danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen v sredo dejal, da Danska ni v zunanjepolitični krizi. Ob tem je spomnil na strateški interes Washingtona do Arktike in dodal, da Danska ostaja odprta za dialog z ZDA o zaščiti ameriških interesov v regiji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta se medtem zavzela za okrepitev transatlantskih odnosov. “ZDA so ena naših najtesnejših partneric, zavezani smo okrepitvi transatlantske vezi,” sta zapisala v usklajenih objavah na družbenem omrežju X. Za EU je po njunih besedah ključno zaščititi in okrepiti evropske temeljne demokratične vrednote, povečati konkurenčnost in trajnostnost evropskega gospodarstva, razširiti globalno mrežo partnerstev ter povečati vlaganja v evropsko varnost.
“EU bo vedno branila naše državljane ter integriteto naših demokracij in svoboščin,” sta še zapisala predsednika institucij EU. Dodala sta, da se veselita “pozitivnega sodelovanja” s prihajajočo ameriško administracijo na temelju skupnih vrednot in interesov. “V surovem svetu sta Evropa in ZDA skupaj močnejša,” sta poudarila.
Dogajanje pozorno spremljajo tudi v Rusiji
Dogajanje okoli Grenlandije pozorno spremljajo tudi v Rusiji. “Zelo pozorno spremljamo ta precej dramatičen razvoj razmer, ki je, hvala bogu, zaenkrat le na ravni izjav. V našem interesu je ohraniti mir in stabilnost na tem območju in smo pripravljeni sodelovati z vsemi stranmi,” je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Prepričan je, da bi se bilo treba s prebivalci Grenlandije posvetovati o tem, kaj si želijo. Hkrati je spomnil na rusko priključitev štirih ukrajinskih regij leta 2022 na podlagi referendumov, ki jih Ukrajina in zahodne zaveznice ne priznavajo. “Morali bi pokazati enako spoštovanje do mnenja teh ljudi,” je dodal.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem danes na novinarski konferenci ob začetku leta zavrnila ugibanja, da bi ZDA lahko uporabila silo za zavzetje Grenlandije ali Panamskega prekopa. Meni, da so bile pripombe Trumpa “bolj sporočilo drugim velikim svetovnim igralcem”, kot je denimo Kitajska.
“Svet postaja strašno nepredvidljiv”
Na dogajanje pa se je odzvala tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je dejala, Slovenija ne pristaja na spreminjanje meja s silo. “Slovenija ne pristaja na spreminjanje mednarodno priznanih meja, ne z orožjem ne s silo,” je po seji vlade povedala Fajon. Opozorila je, da izjave Trumpa nakazujejo njegovo precej agresivno zunanjepolitično držo ter da so povzročile veliko skrbi, glavobolov in zaskrbljenosti v času, ko po svetu opazujemo nespoštovanje vladavine prava, mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN.
Ocenila je, da prvi odzivi na izjave Trumpa tako z Danske kot njenega avtonomnega ozemlja Grenlandije nakazujejo, da slednja želi ustvariti svojo pot. Spomnila je tudi, da ne gre za prvo težnjo ZDA po Grenlandiji zaradi njenih naravnih virov, a hkrati opozorila, da gre za ozemlje EU in zveze Nato.
“Če bi prišlo do nekih nasilnih teženj po priključevanju, bi to bilo izjemno zaskrbljujoče,” je dodala. Prav tako je opozorila, da svet postaja strašno nepredvidljiv in da so pred majhnimi državami veliki izzivi. Z vidika Slovenije bo tako po njenih besedah ključno, da krepi institucije, ki jim pripada, zagovarja mednarodno pravo, Ustanovno listino ZN in učinkovitost multilateralizma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje