Trumpovo darilo Putinu

Čeprav so posebni odposlanci ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz Moskve odhajali brez konkretnega napredka v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, se Rusiji odpira nova prednost, in sicer razpoke v odnosih med ZDA in Evropo, ki se iz dneva v dan poglabljajo.

Trump je v torek dodatno zaostril svojo retoriko do evropskih držav, potem ko jih je v intervjuju za Politico označil za "šibke" in "v razkroju", za kar je po njegovem kriva njihova politika priseljevanja. Zatrdil je tudi, da ima Rusija v trenutni fazi vojne prednost in da je čas, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski začne sprejemati kompromise.

Njegove besede so sledile objavi nove strategije nacionalne varnosti prejšnji teden, ki ostro napada evropske vlade zaradi njihove podpore Ukrajini. Dokument evropske voditelje obtožuje, da z "nerealnimi pričakovanji glede vojne" ovirajo sklenitev miru. V njem piše tudi, da si "večina Evropejcev želi mir, a da to ni vidno v dejanskih politikah, ki naj bi jih spodkopavale evropske vlade.

Nemški kancler Friedrich Merz se je na objavljeno strategijo odzval ostro. Na torkovi novinarski konferenci je dejal, da je "nekaj v njem razumljivega, nekaj sprejemljivega, veliko pa z evropskega vidika povsem nesprejemljivega". Dodal je še, da Evropa "ne potrebuje ZDA, da bi rešila demokracijo" na svoji celini.

Takšna retorika ameriške administracije, ki Evropo prikazuje kot protidemokratično oviro za stabilne odnose z Rusijo, je v Kremlju naletela na očitno odobravanje. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je objavo strategije pozdravil in dejal, da je skladna z rusko vizijo. V ponedeljek je šel še dlje in dodal, da so Rusiji nianse v novi strategiji všeč, saj da "govorijo o potrebi po dialogu in gradnji konstruktivnih, dobrih odnosov."

Novo zaostrovanje med ZDA in Evropo je hitro izkoristil tudi šef ruskega investicijskega sklada in ključni posrednik v pogovorih med Washingtonom in Moskvo Kiril Dmitrijev. V nizu objav na platformi X je pozdravil Trumpovo kritiko evropskih držav, še posebej njegovo opozorilo, da mora biti "Evropa zelo previdna" in da gre "v zelo slabo smer … zelo slabo za ljudi".

Trump je to izjavil kot odziv na vprašanje o tem, da je Evropska komisija platformi X izrekla 120 milijonov evrov globe zaradi kršenja evropske digitalne zakonodaje. Lastnik X, Elon Musk, je nato v odzivih celo pozval k razpustitvi Evropske unije.

Ironično je, da ruski uradniki z navdušenjem pozdravljajo obtožbe ameriške administracije o domnevnem demokratičnem nazadovanju Evrope, čeprav je ruski predsednik Vladimir Putin v zadnjih 25 letih skoraj povsem odpravil politično konkurenco in medijsko svobodo v državi. Dostop do platform, kot sta Facebook in X, je v Rusiji strogo omejen, vendar to ne ovira ruskih uradnikov, kot je Dmitrijev, da v angleščini širijo svoje politične interpretacije.

A vse to ni naključje. Rusija že dolgo skuša oslabiti evropsko podporo Ukrajini in izkoristiti vsako priložnost za sejanje dvoma o trdnosti zveze Nato. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti Moskvi ponuja dodatno "strelivo" v informacijski vojni, usmerjeni v vplivanje na javno mnenje v ZDA in Evropi.

Podobno dinamiko smo v času druge Trumpove administracije sicer že videli. Odzivi evropskih voditeljev na novo ameriško strategijo močno spominjajo na šok, ki je februarja odmeval na Münchenski varnostni konferenci, ko je ameriški podpredsednik JD Vance ostro napadel evropsko politiko. Navdušenje, ki ga je Moskva verjetno čutila ob tem poniževanju Evrope, pa je podobno odzivu na besedni napad Trumpa in Vancea na Zelenskega v Ovalni pisarni pozneje istega meseca.

"Smo v vojni z Evropo, ne z bedno Ukrajino"

Zelenski je ta teden obiskal več evropskih prestolnic. V Londonu se je srečal z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije, v Bruslju z vrhom Nata in Evropske unije, v Rimu pa še s premierko Italije, vse to z namenom utrditi podporo Ukrajini. Medtem ko je ukrajinska diplomacija iskala potrditev zavezništev, se je ruska propagandna kampanja proti Evropi še okrepila.

Na ruski državni televiziji je skrajno konservativni politolog Sergej Karaganov dejal, da je Rusija "v vojni z Evropo, ne z eno bedno, zmedeno Ukrajino". Dodal je, da ne govori v imenu Putina, zato lahko pove, kar misli: "Te vojne ne bo konec, dokler ne uničimo Evrope – moralno in politično." Čeprav Karaganov formalno ni nastopal kot glas Kremlja, je bilo jasno, da ponavlja retoriko, ki jo je nedavno uporabljal tudi Putin.

Putin je namreč pred srečanjem s Trumpovim posebnim odposlancem Stevom Witkoffom in njegovim zetom Jaredom Kushnerjem v Moskvi prejšnji teden posvaril, da je Rusija na vojno z Evropo "pripravljena že zdaj", čeprav je sama "noče začeti".

"Ne načrtujemo vojne z Evropo. To sem že stokrat povedal. A če se bo Evropa nenadoma odločila zanjo in jo začela, smo pripravljeni že zdaj," je izjavil prejšnji torek.

Cilj takšne vojne retorike je jasen, navaja CNN. Kremelj želi v Evropi zasejati strah in negotovost ter spodkopati temelje čezatlantskega zavezništva.

**Avtor: Nathan Hodge/CNN

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Lepota seva. Kljub težkim stvarem"