Trumpu predstavili nove možnosti posredovanja v Iranu. Bo odločitev sprejel kmalu?

Že vse od začetka januarja v zraku visi neodgovorjeno vprašanje, ali bodo ZDA napadle Iran. Od izbruha protestov v Islamski republiki na koncu lanskega leta smo na eni strani brali napovedi Donalda Trumpa, da je pomoč protestnikom na poti, in gledali premeščanja ameriške vojaške opreme in moštva. Na drugi strani so nato sledili bolj spravljivi toni in vabila k pogajanjem.

ZDA so sicer z napadi najprej grozile zaradi brutalnega zatiranja protestov, po njihovem zatrtju pa so začele opozarjati na iranski jedrski in balistični program, ki da se po poletnih spopadih znova obnavlja.

Trump je v četrtek izrazil upanje, da ameriškim silam ne bo treba izvesti operacije proti Iranu. "V svojem prvem mandatu sem okrepil vojsko, zdaj pa imamo skupino, ki se odpravlja v Iran, in upam, da nam je ne bo treba uporabiti," je dejal. Dodal je še, da je imel pogovore z iranskimi oblastmi in da nove še načrtuje.

Netanjahu o Iranu sestankoval s svetovalci

Ker je Iran v primeru ameriškega napada napovedal svoj protinapad na Izrael in ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu, situacijo budno spremljajo tudi v arabskih državah in Izraelu. Premier Benjamin Netanjahu je v četrtek sklical sestanek o varnostnih zadevah s svojimi svetovalci in uradniki iz obrambnih vrst. Tema sestanka ni bila javno znana, neuradno pa so po poročanju izraelske televizije Channel 12 razpravljali o Iranu in možnem ameriškem napadu.

Omenjeni izraelski medij ob sklicevanju na ameriške vire poroča, da naj bi Trump po pričakovanjih odločitev o posredovanju v Iranu sprejel v prihodnjih dneh, ko bodo na Bližnji vzhod prišle vse napotene vojaške okrepitve.

Ameriškemu predsedniku so medtem predstavili razširjen seznam možnih vojaških posredovanj v Iranu, poroča New York Times. Med drugim je v naboru možnost, da bi v Iran prikrito spravili ameriške vojake, ki bi nato uničili ali vsaj hudo poškodovali infrastrukturo iranskega jedrskega programa. Med možnostmi so tudi zračni napadi na cilje iranskega vojaškega in civilnega vodstva, ki bi lahko povzročili kaos in padec ajatole Alija Hameneja. Za tretji način posredovanja, ki bi vključeval napade na iranske balistične rakete, naj bi med drugim navijal Izrael.

Viri so za ameriški časnik dejali, da se Trump še ni odločil za nobeno možnost in da sploh še ni odobril vojaškega posredovanja. Ostal naj bi naklonjen iskanju diplomatske rešitve. New York Times ob tem poroča, da naj bi Trump pri Iranu uporabljal podoben pristop kot pri Venezueli. Tudi tam so ZDA mesece v bližini kopičile svojo vojsko in tako pritiskale na predsednika Nicolasa Madura.

Nasprotovanje arabskih držav, ki se ponujajo za mediatorke

Ameriški uradniki se po navedbah časopisa zavedajo, da Iran ne bo zlahka sprejel zahtev ZDA. Te obsegajo ustavitev bogatenja urana, predajo obogatenega urana, omejitev iranskega balističnega arzenala in končanje podpore islamističnim milicam na Bližnjem vzhodu. V administraciji se po navedbah New York Timesa zavedajo, da bi bilo ameriško posredovanje v Iranu neprimerno težje kot tisto v Venezueli.

Medtem se arabske države trudijo utrditi pogovore med ZDA in Iranom ter preprečiti spopade. Azerbajdžan, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so napovedali, da ne bodo dovolili uporabe njihovega zračnega prostora ali ozemlja za izvedbo napada na Iran.

Vojaškim operacijam nasprotuje tudi Turčija. Zunanji minister Hakan Fidan je izrazil upanje, da bodo vsi iranski notranji problemi rešeni mirno in brez tujega vmešavanja. "Opažamo, da Izrael poskuša prepričati ZDA, naj izvedejo vojaški napad na Iran. Upamo, da bo ameriška administracija ravnala preudarno in tega ne bo dopustila. Izrael mora prenehati s svojo destabilizacijsko politiko v regiji," je po poročanju tiskovne agencije Anadolu dejal Fidan.