Menu Item
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in Evropska agencija za zdravila (Ema) sta se po oceni Evropskega računskega sodišča na splošno dobro odzvala na pandemijo covida-19, vendar pa so se med pandemijo pokazale tudi pomanjkljivosti. Kljub določenim izboljšavam Evropske unije (EU) še vedno ni povsem pripravljena na zdravstvene krize.
“Tako kot številni drugi organi tudi zdravstveni agenciji EU pandemiji covida-19 zaradi njene intenzivnosti in hitrega širjena sprva nista bili povsem kos,” je dejal Joao Leao z Evropskega računskega sodišča, ki je bil pristojen za revizijo.
Kot so ugotovili v danes objavljenem poročilu, je namreč Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), katerega naloga je ugotavljanje in ocenjevanje obstoječih in nastajajočih nevarnosti za zdravje ljudi na območju Evropskega gospodarskega prostora, ob izbruhu virusa na Kitajskem ob koncu leta 2019 sprva nekoliko podcenil resnost razmer.
Nato je hitro okrepil svoj odziv in razvil več novih pobud, kot je barvni zemljevid z ravnmi tveganja za okužbo z novim koronavirusom v posameznih državah. Revizorji sicer opozarjajo, da podatki o okužbah v posameznih državah zaradi različnih strategij testiranja niso bili primerljivi, tako da je bil tudi zemljevid manj zanesljiv. Večina članic EU po navedbah računskega sodišča zato zemljevida ni uporabljala pri sprejemanju ukrepov.
Prav tako nacionalni odločevalci niso vedno upoštevali nasvetov centra, saj ti po mnenju nekaterih strokovnjakov niso bili vedno pravočasni ali pa so bili premalo natančni za konkretno ukrepanje. Računsko sodišče EU zato priporoča, naj ECDC v sodelovanju s članicami razvije zanesljiv evropski sistem za spremljanje nalezljivih bolezni, ki bo temeljil na usklajenih opredelitvah primerov na ravni EU. To bo omogočilo zbiranje primerljivih podatkov po državah in regijah. Center naj tudi racionalizira svoje notranje postopke, da bodo smernice koristnejše in pravočasne.
Evropska agencija za zdravila (Ema), ki je med drugim pristojna za odobritev cepiv in zdravil, se je medtem po navedbah revizorjev hitro prilagodila razmeram. Potencialne razvijalce cepiv in zdravljenj je kontaktirala že zelo hitro po začetku pandemije in uvedla hitrejše postopke izdaje dovoljenj. Gre za t. i. tekoči pregled, ki je agenciji omogočil, da je podatke o cepivu pregledovala, ko je klinično testiranje še potekalo. Na računskem sodišču sicer menijo, da je bilo za tovrstni pregled potrebnih veliko virov, vendar pa so z njim pospešili postopek izdaje dovoljenj.
Revizorji so ugotovili tudi, da je Ema prispevala k preprečevanju pomanjkanja zdravil med pandemijo. Njen edini dejanski problem pa je bil, da ni uspešno spodbujala kliničnih testiranj v EU, navajajo na računskem sodišču. Priporočajo, da Ema pregleda merila in postopke za izvajanje tekočih pregledov med izrednimi zdravstvenimi razmerami, da se bodo njeni viri uporabljali učinkoviteje. Poleg tega naj sodeluje z Evropsko komisijo in državami članicami pri spodbujanju vseevropskih kliničnih testiranj.
Evropska komisija je na podlagi izkušenj iz pandemije že sprejela vrsto odločitev in načrtov za izboljšanje pripravljenosti na bodoče zdravstvene krize. Povečali so tudi pristojnosti ECDC in Eme, predlagana farmacevtska zakonodaja pa naj bi pospešila izdajanje dovoljenj za nova zdravila. Revizorji opozarjajo, da sicer ti ukrepi zapolnjujejo določene vrzeli, vendar pa so obenem privedli do kompleksnejšega organizacijskega okvira.
Leta 2021 so ustanovili organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera), vendar pa so nekatere njegove pristojnosti podobne pristojnostim ECDC. Zato na računskem sodišču pozivajo k tesnemu sodelovanju, da se delo ne bi podvajalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!