Turčija pripravljena posredovati med ZDA in Iranom

Turčija bo v petek med obiskom iranskega zunanjega ministra Abasa Aragčija ponudila pomoč pri reševanju napetosti med Washingtonom in Teheranom, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vir s turškega zunanjega ministrstva.

Po navedbah vira bo turški zunanji minister Hakan Fidan na srečanju iranskemu kolegu povedal, da Turčija nasprotuje napadom na Iran in da je pripravljena prispevati k reševanju trenutnih napetosti z ZDA. V primeru napada ZDA na Iran pa bi Turčija lahko sprejela ukrepe za okrepitev varnosti na meji s sosednjim Iranom, je še povedal vir.

Tudi Rusija je danes izjavila, da je v sporu med Teheranom in Washingtonom še vedno prostor za pogajanja. "Vsaka uporaba sile lahko v regiji povzroči le kaos in bo imela zelo nevarne posledice," je dodal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Napeti odnosi med Washingtonom in Teheranom so se dodatno zaostrili po nedavnih protestih v Iranu, ki so jih oblasti krvavo zatrle. Predsednik ZDA Donald Trump je namreč sredi meseca zagrozil z vojaškim posredovanjem v primeru nadaljevanja nasilja nad protestniki. Hkrati je pred dnevi v regijo napotil floto vojaških ladij.

Tiskovna agencija Reuters je danes ob sklicevanju na dva ameriška vira poročala, da Trump trenutno preučuje možne ukrepe proti Iranu, ki vključujejo napade na varnostne sile in vodstvo, da bi spodbudil proteste. Po navedbah virov naj bi si Trump želel ustvariti pogoje za spremembo režima v Iranu.

ZDA in Iran sta sicer že dlje časa v sporu zaradi iranskega jedrskega programa. ZDA si namreč prizadevajo omejiti jedrski program in prisiliti Teheran, da se vzdrži dejavnosti, ki bi mu lahko omogočile pridobitev jedrskega orožja. Iran pa se ne namerava odpovedati svojemu jedrskemu programu, ki ga vselej opisuje kot miroljubnega.

Zaradi jedrskega programa je Iran že vrsto let tarča sankcij. Te so bile odpravljene po jedrskem sporazumu med Iranom in ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, vendar z možnostjo, da se avtomatično vrnejo, če Iran ne bo spoštoval določil.

Sporazum je nato praktično propadel leta 2018, ko je Trump svojo državo enostransko umaknil in ponovno začel uvajati sankcije. V drugem mandatu je nato Trump začel pogajanja s Teheranom, ki pa so zastala po napadih na cilje v Iranu junija lani.

ZDA so se namreč junija lani vključile v 12-dnevno vojno proti Iranu, ki jo je sprožil Izrael. Med bombardiranjem ciljev v Iranu, vključno z jedrskimi objekti, je bilo ubitih več kot tisoč ljudi.

Nemčija, Velika Britanija in Francija so nato konec avgusta presodile, da Iran ne izpolnjuje svojih obveznosti iz jedrskega sporazuma. Trojica je podprla vrnitev sankcij ZN, temu mnenju je privolila tudi večina članic Varnostnega sveta ZN.