Tutankamonovo grobnico v Dolini kraljev v Egiptu so odprli 16. februarja 1923. To, kar so našli v njej, je osupnilo arheologe in ves svet.
Dolina kraljev je bila v 19. stoletju priljubljen kraj za arheologe z vsega sveta, saj so na tem območju našli številne dragocene zlate predmete. Žal pa je bila zaradi velike vrednosti tam najdenih stvari priljubljena tudi pri številnih tatovih, ki so izpraznili, pokradli in prodajali vse, kar se je dalo prodati. Najbolj žalostno je, da večina najdenih in ukradenih stvari ni bila nikoli popisana.
Ko je angleški arheolog Howard Carter leta 1891 prispel v Egipt, je bil prepričan, da se v Tebah skriva neodkrita in neizropana grobnica, a se z njim nihče ni strinjal. Zahvaljujoč vztrajnosti in predanosti, pa tudi finančnim virom Georgea Herberta, lorda Carnarvona, ki je podpiral njegovo delo, je Carter novembra 1922 končno našel, kar je iskal.
V ruševinah Doline kraljev je odkril skrite stopnice, ki so vodile do 3300 let stare grobnice, nad katero je bilo napisano ime Tutankamon. Zaprt prostor je bil sestavljen iz štirih sob, ki jih je arheološka ekipa začela raziskovati.
16. februarja 1923 je končno stopil v zadnjo sobo – grobnico faraona Tutankamona. Kar je našel tam, je za vedno spremenilo podobo arheologije. Ker so imeli Egipčani faraone za bogove, so po smrti njihova telesa mumificirali in grobnico napolnili z zlatom, oblačili, orožjem, nakitom in drugimi dragocenostmi.
Carter in njegovi sodelavci so v grobnici s tremi sarkofagi našli nepopisno bogastvo. Zadnji sarkofag, narejen iz 110 kilogramov čistega zlata, je skrival balzamirano telo mladega faraona Tutankamona, ki je živel 1400 let pred našim štetjem, in umrl, ko je bil še najstnik. Na obrazu je imel zlato posmrtno masko, ki danes velja za najbolj znan predmet iz grobnice.
Prekletstvo ali zgolj udarni naslovi?
Nad sarkofagom naj bi bil izklesan napis “Kdor bo motil faraonov mir, ga bo smrt pokončala s svojimi krili”, ki pa ga arheologi domnevno niso upoštevali in so kljub svarilu vstopili v grobnico. Po nekaterih poročilih naj bi v šestih tednih po odprtju grobnice nenadoma umrlo 12 ljudi iz odprave, zato so se začele širiti zgodbe o Tutankamonovem prekletstvu.
Dva meseca po odprtju je umrl tudi lord Carnarvon. 19. marca 1923 naj bi ga pičil komar, rana naj bi se okužila, kar naj bi vodilo v zastrupitev krvi in pljučnico. 5. aprila je umrl v hotelu v Kairu. Dan po lordovi smrti naj bi prišel raziskat skrivnost njegov prijatelj, prav tako bogataš in mecen, George Gould. Vstopil naj bi v faraonovo grobnico, čez nekaj ur dobil visoko vročino in umrl nekaj tednov pozneje, ko se je vrnil v Francijo. Do leta 1930 naj bi umrlo 22 ljudi, ki so sodelovali pri odpiranju grobnice, kar je še razširilo zgodbo o Tutankamonovem prekletstvu.
Z današnje distance zgodovinarji sklepajo, da so se govorice o “prekletstvu faraonov” vztrajno širile predvsem zaradi časopisov, ki so želeli povečati naklado. Javnost je bila po prvi svetovni vojni lačna dobrih, pozitivnih novic, in odkritje v Egiptu je bila taka zgodba. Verjetno da bi povečali prodajo, so časopisi pisali tudi o domnevnem prekletstvu. V enem od newyorških časopisov je znana romanopiska Marie Corelli objavila domnevno pismo lordu Carnavonu, v katerem ga je opozorila na nevarnost prekletstva. Avtorici je članek prinesel slavo, ni pa bil, kot kaže zdaj, verodostojen.
Prav tako je bila čista izmišljotina napis nad sarkofagom – da bi ga videl, se ni spominjal nihče od arheologov in njihovih pomočnikov, ki so takrat raziskovali v Egiptu.
Poznejša študija, ki so jo opravili pri znanstveni reviji The Lancet, je sklenila, da ni verjetno, da bi bila smrt lorda Carnavona kakorkoli povezana s Tutankamonovo grobnico. Lord je bil slabega zdravja že dolgo. Od leta 1903, ko je imel hudo prometno nesrečo, je imel ponavljajoče se pljučnice. Umrl je v 57. letu starosti. Še ena študija pa je pokazala, da je od 58 ljudi, ki so bili prisotni ob odprtju grobnice, v naslednjih 12 letih umrlo osem od njih. Življenjska doba odkriteljev pa ni bila nič krajša od sicer pričakovane v splošni populaciji. Hčerka lorda Carnavona, Evelyn Herbert, ki je v grobnico vstopila hkrati s Carterjem in očetom, je umrla pri 78 letih leta 1980.
Howard Carter je govorice o prekletstvu označil za popolno neumnost. Sam je umrl zaradi limfoma pri 64 letih, 17 let po velikem odkritju.
V spodnji galeriji si oglejte fotografije Tutankamonove grobnice in arheologov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!