Menu Item
Čez nekaj dni se bo začela misija Polaris Dawn, vodil pa jo bo milijarder Jared Isaacman, ki je bil v vesolju že leta 2021. Takrat je s posadko brez vesoljskih izkušenj tri dni krožil okoli Zemlje. Tokrat gre na veliko bolj tvegano eksperimentalno misijo, saj se bo podal na sprehod po vesolju.
Leta 2021 je milijarder Jared Isaacman sam financiral misijo v orbito Zemlje. Projekt je bil takrat označen kot zbiranje sredstev za boj proti otroškemu raku, a je dejansko šlo za osupljiv vstop v svet zasebnega vesoljskega turizma. Štiričlanska posadka ljudi iz različnih okolij brez izkušenj z vesoljskimi poleti je tri dni skupaj krožila okoli Zemlje v kapsuli SpaceX Crew Dragon.
Po vrnitvi na Zemljo si Isaacman ni predstavljal, da se bo v vesolje še vrnil. “Odkljukali smo vse okvirčke, ki smo si jih zadali. Mislil sem, da se v vesolje morda ne bom več vrnil, saj smo letvico postavili dovolj visoko in je pravi čas, da se ustavim,” je dejal za CNN in dodal, da je projekt Inspiration4 iz leta 2021 pokazal, kako lahko ljudje brez izkušenj izvedejo misijo v vesolje.
V ponedeljek bodo Isaacman in trije preostali člani posadke – nekdanji pilot letalskih sil Scott Poteet in dve inženirki podjetja SpaceX Anna Menon in Sarah Gillis – prispeli v vesoljski center Kennedy na Floridi, da se pripravijo na veliko večje, nevarnejše in eksperimentalno potovanje v vesolje.
Misija, imenovana Polaris Dawn, bo v vesolje poletela 26. avgusta ob 3.30 po srednjeevropskem času. Medtem ko so prejšnje misije v vesolje, ki so jih financirali premožni poslovneži, morda pričarale podobe vesoljskega turizma za bogate, bo Polaris Dawn predvsem testna misija, zasnovana za premikanje meja.
Isaacman, Menon, Gillis in Poteet bodo na kapsuli SpaceX Crew Dragon preživeli pet dni, kapsula pa se bo dvignila na višino, višjo od tiste, ki jo je prepotoval katerikoli človek od konca Nasinega programa Appolo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njihova orbitalna pot se bo raztezala tako visoko, da se bosta vozilo in posadka znašla v radiacijskem pasu, kar bo že tako nevarni izkušnji vesoljskih poletov dodalo še en element nevarnosti.
Posadka bo odprla tudi loputo svojega vesoljskega plovila in se izpostavila vesoljskemu vakuumu, kar je prvi takšen poskus nevladnih astronavtov. Astronavti bodo med tem podvigom zaščiteni izključno s povsem novimi kombinezoni za zunajtelesno dejavnost (EVA), ki jih je SpaceX zasnoval in razvil v samo dveh letih in pol.
Isaacman tako s projektom Polaris Dawn daje jasno vedeti, da ga ne zanima zgolj podvajanje tega, kar so že izkusili profesionalni astronavti. Prizadeva si namreč za napredek vesoljske tehnologije, pomaga pri financiranju razvoja nove strojne opreme in se osebno izpostavlja tveganjem preizkušanja te tehnologije tam, kjer je najpomembnejša – v neprizanesljivi praznini vesolja.
“Kar počne Jared, ni samo za njegovo lastno veselje. Delati želi stvari, ki jih SpaceX ni počel sam, da poveča njihove zmogljivosti in jih pripravi do tega, da še sami letvico prestavijo višje,” je za CNN dejal Garrett Reisman, nekdanji Nasin astronavt in svetovalec v podjetju SpaceX.
Misija brez primere
Začetki misije Polaris Dawn segajo v leto 2022 in je prva od treh testnih in razvojnih misij v okviru programa Polaris, za katere je Isaacman dejal, da jih bo izvedel in financiral skupaj s SpaceXom. Koliko bo stala prva misija, Isaacman ne želi razkriti javnosti. Po njegovih besedah je cilj programa narediti prve korake k potrjevanju tehnologije, ki jo bo SpaceX v prihodnosti potreboval, če bo želel ljudi popeljati globlje v vesolje – vključno z vesoljskimi oblekami in tehnologijami za vzdrževanje življenja.
Po izstrelitvi bo posadka Polaris Dawn potovala v orbito ovalne oblike, ki sega kar 1.400 kilometrov nad Zemljo. Gre za območje globoko v notranjem pasu Van Allenovega sevalnega pasu Zemlje, ki se začne na približno 1.000 kilometrih nadmorske višine. V teh pasovih se ujamejo koncentracije visokoenergijskih delcev iz Sonca, ki vplivajo na Zemljino atmosfero, ustvarja pa tudi dva nevarna pasova sevanja.
Skoraj takoj po prihodu v vesolje bo posadka Polaris Dawn začela postopek predihavanja, da se pripravi na sprehod po vesolju. Gre za podoben postopek tistemu, ki ga uporabljajo potapljači, da bi se izognili dekompresijski bolezni. Člani posadke morajo iz krvi odstraniti dušik, da se ob zmanjšanju tlaka v kapsuli Dragon in izpostavitvi vesoljskemu vakuumu v krvnem obtoku ne tvorijo mehurčki plina, kar je lahko smrtno nevarno.
“Na tej misiji ne bomo imeli zračne zapore,” je za CNN dejal Gillis, pri čemer je imel v mislih območja na krovu Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki služijo kot posebne dekompresijske komore za astronavte, ki se odpravljajo na sprehod po vesolju. Polaris Dawn bo namesto tega ubral nov in drugačen pristop k procesu, ki vključuje počasno zmanjševanje tlaka v kabini in povečanje koncentracije kisika. V nasprotju s katerimkoli poskusom predihavanja na postaji bo postopek trajal približno 45 ur.
Tretji dan v vesolju bo posadka Polaris Dawn odprla loputo kapsule SpaceX Crew Dragon na višini okoli 700 kilometrov nad Zemljo. Vsi štirje člani posadke in celotna notranjost vesoljskega plovila bodo izpostavljeni obsežni praznini vesolja, vendar se bosta samo Isaacman in Gillis podala na sprehod po vesolju.
Od začetka do konca bo posadka izpostavljena veliko večjemu tveganju kot vse druge dosedanje misije vesoljskega turizma, vključno z misijami SpaceXa. Te so ljudi prepeljale na MVP, ki kroži približno 400 kilometrov nad Zemljo.
Testiranje opreme in tveganja
V dveh letih in pol priprav na odpravo Polaris Dawn je bilo treba podrobno preveriti in testirati opremo astronavtov in tudi tehnologijo na potovalni kapsuli. Ključno vprašanje, ki se je pojavilo, je bilo, ali bo elektronika vesoljskega vozila – za navigacijo in komunikacijo – lahko preživela močno sevanje. Opremo so zato testirali tudi v onkološkem laboratoriju, kjer so skušali ugotoviti njeno vzdržljivost.
Prav tako bi zaradi izpostavljenosti vakuumu v vesolju določene komponente znotraj vozila lahko začele proizvajati toksine, ko bi se po vesoljskem sprehodu v kabini zopet vzpostavil tlak. V ta namen so vozilo in komponente izpostavili zelo visokim temperaturam v vakuumu, da so se morebitni toksini sprostili že pred poletom. Po besedah posadke je SpaceX razvil tudi programsko opremo za samodejni ponovni zagon. Ta lahko brez človekovega posredovanja odpravi težave z računalniki, ki bi se lahko zaradi sevanja pokvarili.
Člani posadke so za CNN dejali, da nimajo nikakršnih zadržkov glede odhoda na tako tvegano in eksperimentalno misijo.
“Prav nobenega zadržka nimam. Popolnoma verjamem in zaupam, da so v SpaceXu preverili prav vse,” je dejal Scott Poteet. Jared Isaacman pa je povedal, da njegov navdih za drzne podvige v vesolju delno izhaja tudi iz ustanovne misije SpaceXa – da bi ljudje postali večplanetarna vrsta, kar si je zadal tudi direktor podjetja Elon Musk. S takšnimi misijami se namreč utira pot prihodnosti, v kateri bodo ljudje živeli in delali na Marsu in drugih planetih.
Avtorica: Jackie Wattles / CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!