Menu Item
Novinar portala nemške uredniške mreže (RND) je objavil obsežno reportažo o življenju na Hrvaškem kot "najmlajši članici Evropske unije (EU)". Poudaril je, da je pri naših južnih sosedih prisotna korupcija, demokracija nazaduje, mladi, ki jih vse bolj navdušuje ideja o življenju v tujini, pa da Hrvaško množično zapuščajo.
Nemška uredniška mreža (RND) je objavila reportažo novinarja Thorstena Fuchsa, ki se je razpisal o življenju na Hrvaškem kot “najmlajši članici Evropske unije (EU)”. Ta je v svoji reportaži poudaril dejstvo, da številke kažejo na nesporen gospodarski napredek naših južnih sosedov po 11 letih članstva v EU.
“Bruto domači proizvod je zrasel s 55 na dobrih 65 milijard evrov leta 2022, brezposelnost pa je padla iz 17 na 6 do 7 odstotkov. Letne plače so na Hrvaškem skoraj tako visoke, kot so na Poljskem in Madžarskem. Poleg tega pa ta država prejema ogromno evropskega denarja. Hrvaška bo samo v letih od 2021 do 2027 izčrpala 30 milijard evrov sredstev EU,” vsebino prispevka povzema hrvaški Deutsche Welle.
O korupciji in demokratični regresiji
Avtor je v prispevku hkrati opozoril na velik problem, ki ga predstavlja tamkajšnja korupcija. “Hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković je v zadnjih osmih letih razrešil 30 ministrov, večino zaradi obtožb o korupciji. Država je na globalnem indeksu korupcije Transparency International šele na 56. mestu. Po novem zakonu, žvižgačem, ki citirajo iz preiskovalnih spisov, grozi do tri leta zapora. Po novi raziskavi pa je kar 74 odstotkov prebivalcev nezadovoljnih s smerjo razvoja države,” je zapisal Fuchs.
“Navzven se vlada predstavlja kot proevropska in zavezana vladavini prava, navznoter pa vidimo veliko demokratično nazadovanje,” je v prispevku povedala Sonja Schirmbeck iz zagrebške izpostave nemške Fundacije Friedrich Ebert. Zato so, ne glede na to, kako mračno podobo imajo državljani o svojih politikih, “mnogi zadovoljni z dejstvom, da so del Evrope, še zlasti zaradi lastne zgodovine”, je navedel avtor.
“Zahvaljujoč Evropski uniji živimo bolje”
Lastnica frizerskega salona Ksenija Jukčić je za RND tako povedala, da je “Evropa nekaj najboljšega, kar se nam je lahko zgodilo”, saj je njenemu 30-letnemu sinu, ki dela kot pomorski inženir v Rotterdamu, omogočila boljše življenje.
Navdušenja nad Unijo ni skrila niti Hana Zoričić, zaposlena na hrvaškem ministrstvu za finance. Njena zadnja velika naloga je bila priprava države na uvedbo evrske valute. Kot smo poročali, je hrvaška v evroobmočje vstopila 1. januarja 2023. Po dvotedenskem obdobju uvajanja pa je 15. januarja evro postal tudi edina uradna plačilna valuta. “Lepo je biti del te velike družine, imenovane Evropa. Vznemirljivo je, ko sediš za mizo in nas druge države članice ter Evropska komisija vidijo kot enakopravno članico,” je po poročanju Deutsche Welle povedala.
Avtor prispevka na RND je med drugim izpostavil, da je Evropa pomembna tudi v ožjem smislu. Rodoljub in Višnja Džakula sta lastnika manjšega podjetja v Baniji, ki se ukvarja s proizvodnjo ekoloških in bio izdelkih, predvsem mesa. “Zahvaljujoč EU tukaj živimo bolje. Problem, ki ga imamo, je hrvaška politika. Ne razumejo modela, ki ga potrebujemo za našo regijo,” je pojasnila Višnja Džakula. Lokalno, regionalno, ekološko – to je njena vizija. V EU, predvsem pa v Avstriji, zakonca vidita vzornike in zaveznike. V Zagrebu pa ju, tako zakonca, pričaka predvsem brezbrižnost.
Mladi razmišljajo o odhodu
Kljub naraščajočemu življenjskemu standardu in nizki stopnji brezposelnosti je ekonomski položaj mladih na Hrvaškem še vedno slab. Nemški novinar je izpostavil naraščajoče cene nepremičnin kot tudi splošnih življenjskih stroškov, ki nenehno rastejo. Za primer je navedel 21-letnega Emanuela, ki je zaposlen kot natakar in zasluži 1.000 evrov na mesec. Od svoje plače pa vsak mesec odšteje 550 evrov za stanovanje.
“Zato vse več mladih Hrvatov razmišlja o odhodu iz države. Po reprezentativni raziskavi Fundacije Friedricha Eberta, ki bo objavljena jeseni, danes o odselitvi razmišlja 40 odstotkov več mladih kot pred šestimi leti. Trend je že opazen, saj je v zadnjem času število prebivalcev padlo pod štiri milijone. /…/ Čez 20 let bo Hrvaška prazna,” je po poročanju Deutsche Welle še zapisal avtor reportaže Thorsten Fuchs.
Za primerjavo, na indeksu korupcije Transparency International se Slovenija uvršča na 42. mesto. Evropski statistični urad (Eurostat) pa je v začetku maja objavil podatke o stopnji brezposelnosti na območju Evropske unije v marcu. Slovenija je bila po poročanju STA s 3,1-odstotno stopnjo brezposelnosti med članicami z najnižjo brezposelnostjo v EU.
Nevladna organizacija Freedom House je v zadnjem letnem poročilu, v katerem ocenjuje raven svobode in demokracije v 210 državah in ozemljih, navedla, da je Slovenija ena redkih držav, v katerih zaznavajo izboljšanje. Slovenija je bila v poročilu označena kot svobodna država. Na lestvici globalne ocene svobode je zbrala 96 od 100 možnih točk in v primerjavi z letom 2022 napredovala za eno točko.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje