Ukrajina in Rusija nadaljujeta spopade: "Harkov tarča triurnega bombardiranja"

Ukrajinske regije Dnipro, Harkov in Zaporožje so bile ponoči tarča ruskega obstreljevanja, so sporočile tamkajšnje lokalne oblasti.

Ruske sile so nad Ukrajino skupno izstrelile 235 dronov in 27 raket, je sporočila ukrajinska vojska. Dodala je, da je zračna obramba uničila večino ruskih izstrelkov, deset raket in 25 dronov pa je zadelo svoje cilje.

Največ škode je nastalo v regiji Dnipropetrovsk, kjer so bili po navedbah guvernerja Serhija Lisaka ubiti trije ljudje, še šest pa ranjenih.

Dva mrtva tudi v ukrajinskem napadu na rusko regijo Rustov

Dva človeka naj bi umrla tudi v ukrajinskem napadu z dronom na rusko obmejno regijo Rostov, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinske regije Dnipro, Harkov in Zaporožje so bile ponoči tarča ruskega obstreljevanja, so sporočile tamkajšnje lokalne oblasti.

Župan mesta Dnipro Boris Filatov je dejal, da je bila v napadu na stanovanjski blok ubita ena oseba, in ljudi pozval k previdnosti.

"Razumem, da ni dovolj zaklonišč, vendar moram povedati, da med obstreljevanjem absolutno ni priporočljivo ostati v zgornjih nadstropjih večnadstropnih stanovanjskih stavb - še posebej, če imajo te podzemne parkirne garaže," je Filatov napisal na omrežju Telegram.

Harkov skoraj tri ure tarča neprekinjenega bombardiranja

Župan Harkova Igor Terehov pa je sporočil, da je bilo mesto skoraj tri ure tarča neprekinjenega bombardiranja, pri čemer so Rusi po njegovih besedah uporabili vodene izstrelke, balistične rakete in drone, ter poškodovali ali uničili več stanovanjskih stavb, skladišč in avtomobilov.

V regiji Zaporožje je po besedah guvernerja Ivana Fedorova po ruskih napadih z droni izbruhnilo več požarov, poročil o žrtvah pa ni bilo.

V ruski obmejni regiji Rostov je po ukrajinskih napadih z droni prav tako izbruhnilo več požarov, ubita pa sta bila dva človeka, je na Telegramu sporočil predstavnik tamkajšnjih regionalnih oblasti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija in Ukrajina po nedavnih pogajanjih, ki niso prinesla konkretnih rezultatov, nadaljujeta vsakodnevne medsebojne zračne napade. Ruske sile si ob tem prizadevajo za napredovanje na več delih fronte na vzhodu Ukrajine.

Slovenija v Varnostnem svetu ZN pozvala k sprejetju resolucije za premirje v Ukrajini

Na petkovem izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN je Slovenija pozdravila vsa diplomatska prizadevanja za pravičen in trajen mir v Ukrajini, vključno z zadnjim srečanjem delegacij obeh držav, je povedal veleposlanik Samuel Žbogar. Pozval je k sprejetju resolucije o premirju.

"Pozdravljamo sporazum o izmenjavi vojnih ujetnikov, vendar so rezultati prejšnjih in nedavnih pogovorov še vedno nezadostni. Namesto resničnih mirovnih pogovorov smo priča porastu proizvodnje dronov. Namesto spoštovanja mednarodnega prava se nabavlja vedno več orožja, tudi iz držav, ki so pod sankcijami ZN. Namesto ponovnega združevanja družin so ukrajinski otroci še naprej razseljeni in izgnani. Namesto premirja ukrajinska mesta še naprej gorijo," je dejal.

Nujno potrebujemo spremembe

"Nujno potrebujemo spremembo. Potrebujemo ukrepe, da preprečimo nadaljnje smrti civilistov in končno naredimo odločilni korak na poti k miru. Že mesece poslušamo prošnje za premirje v tej dvorani. Premalo je bilo doseženo. Preteklo je dovolj časa. Varnostni svet mora ukrepati. Potrebujemo resolucijo o premirju," je še povedal Žbogar.

Pomočnik generalnega sekretarja ZN za Evropo Miroslav Jenča je dejal, da se vsakodnevno obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi nadaljuje in stopnjuje. Dodal je, da je Rusija samo ta mesec po podatkih ukrajinskih oblasti izstrelila več kot 5000 izstrelkov dolgega dosega.

"V Ukrajini ni več varnih krajev," pa je dejala pomočnica generalnega sekretarja za humanitarne zadeve Joyce Msuya. Za mnoge razseljene ženske in dekleta varnost ostaja nedosegljiva," je še povedala in dodala, da uporaba protipehotnih min vsak dan ogroža življenja civilistov.

Vršilka dolžnosti veleposlanice ZDA Dorothy Shea je dejala, da Rusija ignorira pozive Varnostnega sveta za mir in nadaljuje s pobijanjem ukrajinskih civilistov. Spomnila je na opozorilo predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je 14. julija dejal, da se morajo sovražnosti prenehati v 50 dneh, sicer bodo sledile sankcije.

Namestnik ruskega veleposlanika Dimitrij Poljanski je medtem menil, da so zasedanje sklicali na hitro, da bi ukrajinsko vprašanje umetno ohranili na dnevnem redu Varnostnega sveta, namesto da bi raje govorili o genocidu v Gazi. Kritiziral je zahodne države in zatrdil, da se Rusija le brani pred agresijo zveze Nato.

Ukrajinska predstavnica je medtem spomnila, da je Trump že pred 136 dnevi predlagal brezpogojno premirje, kar je njena država sprejela.

"Ukrajina ostaja odprta za vsak format pogovorov, ki ponuja pot k celovitemu, pravičnemu in trajnemu miru. Ruski režim pa še naprej prezira diplomacijo. Rusija bi lahko kadarkoli končala to vojno, vendar se namesto tega odloča za napade na miroljubna mesta. ZDA in mednarodno skupnost pozivamo k okrepitvi pritiska na Moskvo," je dejala.