Ukrajina izpolnila le dva od sedmih pogojev za podelitev statusa za članstvo EU

Ukrajina je po besedah evropskega komisarja za širitev Oliverja Varhelyija doslej v celoti izpolnila dva od sedmih pogojev, določenih ob podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU.
To sta reformi pravosodja in medijev, napredek pa je naredila tudi na drugih področjih, je po zasedanju ministrov za evropske zadeve v Stockholmu povedal komisar.

Članice EU so junija lani v skladu s predlogom Evropske komisije določile sedem prednostnih področij, na katerih mora Ukrajina sprejeti določene reforme, da bi se približala uniji.
"Od teh je Ukrajina v celoti izpolnila dva cilja. Uspešno so naslovili reformo dveh ključnih sodnih organov," je dejal evropski komisar za širitev. Gre za visoki pravosodni svet, ki imenuje in razrešuje sodnike, ter komisijo, ki vodi izbirne postopke za nove sodnike, je povedal v predstavitvi vmesnega poročila o napredku Ukrajine na poti v unijo.

Drugo področje, na katerem je Kijev izpolnil vse zahteve, so mediji. Komisar je pojasnil, da so ukrajinske oblasti sprejele ključno medijsko zakonodajo, ki je v skladu z evropskim pravnim okvirjem.

Pri reformi ustavnega sodišča je medtem Kijev naredil dober napredek, pri čemer ustrezna zakonodaja še ni dokončno sprejeta, je dejal komisar po neformalnem zasedanju ministrov, ki jim je predstavil ustno poročilo.

Določen napredek pa je Ukrajina naredila tudi na preostalih področjih. To so boj proti korupciji, zmanjšanje vpliva oligarhov, boj proti pranju denarja ter pravice manjšin. Glede boja proti korupciji in zmanjšanja vpliva oligarhov je poudaril potrebo po sprejetju sistemskih ukrepov.

Komisar za širitev je predstavil tudi napredek Moldavije, ki je tako kot Ukrajina junija lani prejela status kandidatke za članstvo, in Gruzije, ki so ji voditelji EU tedaj zagotovili evropsko perspektivo.

Moldavija je po njegovih besedah v celoti izpolnila tri od devetih pogojev, med drugim na področjih pravosodne in volilne zakonodaje. Gruzija pa je izpolnila tri od dvanajstih pogojev, med drugim na področju enakosti spolov.

Komisar Varhelyi je ob tem izrazil upanje, da bo vmesno poročilo dalo dodaten zagon tem državam pri sprejemanju potrebnih reform. Oktobra bo namreč Bruselj predstavil celovito širitveno poročilo, v katerem bodo obravnavali tudi druga področja, ne zgolj prej omenjenih.
Švedska ministrica za evropske zadeve Jessika Roswall je prav tako dejala, da upa, da bodo Ukrajina, Moldavija in Gruzija to poročilo izkoristile kot vodnik pri sprejemanju nadaljnjih reform pred jesenskim širitvenim poročilom.

"Vemo, da želi Ukrajina pristopna pogajanja začeti še letos. Jasno je, da je to vmesno poročilo pomembno za to, da Ukrajina v teh težkih časih ohrani reformni zagon," je poudarila.

Varhelyi je medtem dejal, da je vojna največja ovira na ukrajinski poti v EU. "Ko se bo ta vojna končala, se bodo verjetno tudi priprave na njeno članstvo pospešile. Vojna se mora končati," je dejal.

Ministri za evropske zadeve so na zasedanju v Stockholmu razpravljali tudi o tem, kako zagotoviti, da bo unija pripravljena na nadaljnje širitve in izzive, ki jo čakajo v prihodnje. "Strinjali smo se, da se je treba pripraviti, močna pa je bila tudi podpora širitvi," je dejala Roswall.

Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin je v razpravi izrazil jasno podporo Slovenije nadaljnji širitvi EU. Povedal je, da Slovenija ne želi, da bi razprava o institucionalni reformi postala predpogoj za nadaljnje širitve EU. "Razprave o notranjih reformah EU morajo potekati vzporedno s širitvenim procesom unije," so njegove besede navedli na ministrstvu.

Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.