Ukrajina si želi, da bi se milijoni Ukrajincev vrnili v domovino

Fotografija je simbolična. (Foto: PROFIMEDIA)

Ukrajina si želi, da Evropska unija v prihodnjem letu ne bi več podpirala razseljenih Ukrajincev v državah članicah EU, s čimer bi se bili ti primorani vrniti v domovino. Želeli bi si tudi novih podpor za ukrajinsko gospodarstvo, ki se je od začetka vojne skrčilo za tretjino.

Od začetka vojne v Ukrajini je na ozemlja držav članic Evropske unije prebegnilo na milijone Ukrajincev. Ti so v države EU lahko prebegnili na podlagi splošne direktive o začasni zaščiti, ki jo je EU dodelila Ukrajincem. Do uporabe te direktive, ki velja do marca 2025, je bilo konec leta 2023 upravičenih 4,3 milijona ljudi.

V Ukrajini se zatorej sprašujejo predvsem, kako bi razseljene ljudi po marcu 2025 ponovno privabili v domovino – predvsem če bi se EU zavezala in še tretjič podaljšala zdaj veljavno direktivo. Skrbi jih tudi, da bi EU njenim državljanom dovolila ostati v EU, dokler se vojna v Ukrajini ne konča.

Ukrajina naj bi se po poročanju Politica o t. i. migracijskih pravilih pogovarjala z uradniki EU. Poleg vrnitve razseljencev pa bi si želeli okrepitve v vojni opustošenega ukrajinskega gospodarstva. Ukrajinski bruto domači proizvod se je od začetka vojne po podatkih Economics Observatory namreč zmanjšal med 30 in 35 odstotki.

Ukrajinski begunci v Kanadi — Kanada je do julija 2023 odobrila vize okrog 166 tisoč ukrajinskim beguncem. Na sliki pohod ponosa za Ukrajino v kanadskem Edmontonu (Foto: PROFIMEDIA)

Ukrajina naj bi neuradno pritiskala na EU

Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v predsedniškem uradu Sergej Leščenko je v soboto za enega od švicarskih časnikov dejal, da bi morale države gostiteljice prenehati s podporo prosilcem za azil, da bi se lahko vrnili domov. V odzivu za Politico pa je Leščenko kasneje odgovoril, da gre pri tem za njegovo osebno stališče in ne za stališče Zelenskega.

Kijev sicer še ni uradno zaprosil za spodbujanje vračanja razseljencev, naj pa bi si njihovi diplomati želeli zaostritve pravil za razseljene v državah EU. Gre sicer večinoma za ženske, otroke in starejše. Odrasli moški v trenutnih razmerah zaradi vojaške mobilizacije ne smejo potovati izven države, a jih je kljub temu v EU od začetka vojne prebežalo okoli 750.000.

Belgijsko predsedstvo Svetu EU je danes gostilo prvo zasedanje notranjih ministrov po decembrskem dogovoru držav članic in evropskih poslancev o zakonodajnih predlogih v okviru migracijskega pakta. Notranji ministri so med drugim opravili prvo razpravo o podpori Ukrajincem, ki so se zaradi ruske agresije na njihovo državo zatekli v EU, po izteku začasne zaščite marca 2025, je poročala STA. O tem bodo odločali skupaj z ukrajinskimi oblastmi, upoštevali pa bodo tudi ukrajinske begunce, je zagotovila belgijska državna sekretarka, pristojna za migracije, Nicole de Moor.

24. februarja bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, konca vojne pa zaenkrat še ni na vidiku. Po podatkih iz leta 2021 je v Ukrajini tedaj živelo okoli 44 milijonov prebivalcev, danes pa več kot štiri milijone manj.