Menu Item
Napoved beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka prejšnji teden, da bosta Belorusija in Rusija oblikovali skupne regionalne sile in izvedli vaje, je v Kijevu sprožila vse alarme.
Ko so beloruske in ruske sile nazadnje februarja izvajale skupne vaje, so številni ruski vojaki prečkali ukrajinsko mejo v svojem neuspelem pohodu proti prestolnici.
Ne gre za to, da ima Belorusija mogočno vojsko – nima je. Toda možnost, da dolga severna ukrajinska meja že drugič letos postane prehod za ruske sile, bi bila nočna mora za ukrajinsko vojsko, ki je že tako razpotegnjena. Ukrajina in Belorusija imata 1.000 kilometrov skupne meje, ki je večinoma redko poseljena in zaraščena z gozdom.
Prva skupina ruskih vojakov, ki se bo pridružila beloruskim vojakom, je v soboto prispela v Belorusijo, je sporočilo obrambno ministrstvo v Minsku. Po besedah vodje beloruskega oddelka za mednarodno vojaško sodelovanje Valerija Revenka bo ruski kontingent skupaj štel manj kot 9.000 ljudi.
Ukrajinska vojska trenutno izvaja ofenzive na vzhodu in jugu, medtem ko zadržuje ruske sile v delih Donecka in Zaporožja. Po sedmih mesecih vojne se je ukrajinska vojska izčrpavala tako kot njen sovražnik. Premik sil za obrambo severnega krila bi raztegnil sile, ki se že borijo na več frontah.
Kot pričakovano, Belorusija trdi, da so skupne sile zgolj obrambne. Beloruski obrambni minister Viktor Hrenin je dejal, da so “vse dejavnosti, ki se trenutno izvajajo, namenjene zagotavljanju zadostnega odziva na dogajanja v bližini naših meja”.
Po navedbah Belorusije so te dejavnosti namenjene preprečevanju ukrajinskih priprav na napad na državo. Aleksander Lukašenko je prejšnji teden dejal, da so njegovo vlado “opozorili na napade na Belorusijo z ozemlja Ukrajine”.
Zunanji minister Vladimir Makej je v petek sporočil, da poteka protiteroristična operacija “zaradi poročil o grozečih provokacijah bližnjih držav”.
Ukrajina je te trditve odločno zavrnila. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da “kategorično zavrača najnovejše insinuacije beloruskega režima. Ne moremo izključiti, da je ta diplomatska nota del provokacije Ruske federacije.”
Predsednik Volodimir Zelenski je prejšnji teden na srečanju skupine G7, ki združuje napredna svetovna gospodarstva, dejal, da je treba na mejo poslati pripadnike mirovnih sil ZN. “Rusija poskuša Belorusijo neposredno potegniti v to vojno,” je dejal Zelenski na zasedanju skupine G7.
Na beloruskih železnicah se je vsekakor povečal prevoz vojaške opreme. Videoposnetki na družbenih omrežjih prikazujejo več železniških konvojev s tanki in drugo opremo, ki se premikajo po državi. Na enem od konvojev so bile oznake z vojaškega območja Moskve.
Analitiki menijo, da verjetno veliko opreme pripada Rusiji in da jo je ta prevzela iz zalog v Belorusiji, da bi nadomestila izgube, ki so jih ruske sile utrpele v Ukrajini, zlasti v zadnjem mesecu.
Manj verjetno pa je, da se Belorusija pripravlja na vstop v vojno. Tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby je prejšnji teden dejal, da ZDA niso zaznale znakov, da se beloruske enote “pripravljajo na vstop ali bodo vstopile … Vsaka dodatna enota pod ruskim poveljstvom je nekaj, kar nas mora skrbeti, vendar tega še ni.”
Kljub pogosto bombastični retoriki Lukašenko svojih sil ni vključil v rusko posebno vojaško operacijo, večina analitikov pa meni, da to, tudi če bi to storil, ne bi veliko spremenilo.
Konrad Muzyka, neodvisni obrambni analitik s sedežem na Poljskem, pozorno spremlja belorusko vojsko in meni, da je “relativno šibka”. Muzyka je na Twitterju zapisal: “Beloruske oborožene sile so večinoma mobilizacijska sila. Njihov kader znaša približno 50 do 60 odstotkov potrebne mirnodobne moči.” Da bi dosegli polno moč, bi morali mobilizirati vsaj 20.000 mož, je dodal Muzyka.
To bi bil opozorilni znak. Toda Lukašenko je prejšnji teden ponovil, da Belorusija ne bo napovedala nobene mobilizacije. V nasprotju z ruskimi silami beloruska vojska le redko izvaja vaje nad nivojem bataljona. Vendar je imela letos veliko vaj, prejšnji teden je bila napovedana še ena.
Sergij Najev, poveljnik ukrajinskih združenih sil, je prejšnji teden dejal: “To je še en dokaz njihove pripravljenosti in umetnega zviševanja stopnje napetosti.”
Analitik Muzyka predvideva tri scenarije: vaje so namenjene pripravam na napad držav članic Nata, njihov cilj je zadržati ukrajinske sile ob meji ali pa gre za priprave na napad na Ukrajino.
Prva možnost se ne bo zgodila, zadnja pa bi bila v Belorusiji, ki še zdaleč ne goji takšnega sovraštva do Ukrajine kot Rusija, izjemno nepriljubljena.
A v interesu Moskve je, da Ukrajinci skrbijo za svojo severno mejo, tudi zaradi njene bližine Kijevu.
Najev pravi, da je Belorusija že zdaj pomembna za ruske raketne sisteme. Ukrajina ocenjuje, da so tam štirje sistemi balističnih raket in 12 sistemov zemlja-zrak S-400, prejšnji teden pa je s severa prišlo nekaj brezpilotnih letal iranske izdelave. Po podatkih beloruskega obrambnega ministrstva je v Belorusijo začelo prihajati tudi več ruskih bojnih letal.
Ukrajinski uradniki ocenjujejo, da je v Belorusiji trenutno le 1.000 ruskih vojakov. Vendar bi povečanje števila ruskih vojakov “povzročilo nevarnost ponovnega napada na severnem operativnem območju, zlasti na mesto Kijev,” je dejal Najev.
Kljub nedavni delni mobilizaciji v Rusiji Inštitut za preučevanje vojne (ISW) s sedežem v ZDA meni, da ruska vojska trenutno ni sposobna oblikovati nove falange za napad na Ukrajino s severa. “Ruske sile še naprej zmanjšujejo lastne bojne zmogljivosti, saj se raztezajo pri poskusih zavzetja majhnih vasi v Donbasu in preprosto nimajo na voljo bojno učinkovitih mehaniziranih enot, ki bi dopolnile beloruski vdor v severno Ukrajino,” so v petek dejali na ISW.
Lukašenko je ves čas konflikta hodil po tanki črti – podpiral je “posebno vojaško operacijo” ruskega predsednika Vladimirja Putina, ne da bi vanjo vključil svoje vojake. Prejšnji teden je dejal: “Sodelujemo v operaciji. Tega ne skrivamo. Vendar ne ubijamo. Svoje vojske ne pošiljamo nikamor. Ne kršimo svojih obveznosti.”
Vendar se njegov manevrski prostor morda zmanjšuje. Zaradi množičnih protestov, ki so izbruhnili po njegovi sporni ponovni izvolitvi leta 2020, je Lukašenko še bolj odvisen od Moskve. Ker je potreba Kremlja po nekaj zmagah v Ukrajini vse bolj nujna, se lahko njegov zaveznik na zahodu znajde pod vse večjim pritiskom, da bi sodeloval.
Hkrati se bo Lukašenko želel izogniti tveganju, da bi bile njegove nepreverjene enote v Ukrajini uničene, saj bo v primeru oslabitve njegovih varnostnih sil izpostavljen nadaljnjim notranjim nemirom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje