Menu Item
Ukrajinska vojska je sporočila, da nadaljuje napade na položaje ruskih sil v ruski regiji Kursk, med drugim naj bi zadela poveljniški center ruske vojske v regiji. Spopadi se nadaljujejo tudi v mestu Kurahove na vzhodu Ukrajine, ki velja za pomembno industrijsko in logistično središče.
Ukrajinska vojska je danes sporočila, da nadaljuje napade na položaje ruskih sil v ruski regiji Kursk, kamor je vdrla v začetku avgusta. Med drugim trdi, da je v regiji zadela poveljniški center ruske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah ukrajinskega generalštaba je vojska izvedla napad v bližini vasi Belaja jugovzhodno od ozemlja pod nadzorom Kijeva. V izjavi še piše, da je vojska sprožila “nove ofenzivne operacije” v Kursku. Objavo na Telegramu so sicer kmalu za tem popravili in odstranili navedbe o novi ofenzivi.
“Ta napad je sestavni del bojnih operacij enot ukrajinskih obrambnih sil, ki izvajajo operacije v regiji Kursk,” je po poročanju AFP pisalo v posodobljeni različici.
Ukrajinska vojska je v Kursk vstopila avgusta lani in zavzela več deset krajev, a je njeno napredovanje zastalo, ko je Moskva na območje napotila okrepitve, vključno s tisoči severnokorejskih vojakov.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da je Kijev v Kursku izvedel “protinapad za ustavitev napredovanja ruskih sil”. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v ponedeljek v svojem večernem nagovoru omenil spopade v Kursku in dejal, da Kijev “vzdržuje varovalni pas na ruskem ozemlju” in “aktivno uničuje ruski vojaški potencial”.
Za zdaj še ni znano, ali so ukrajinske sile napredovale v Kursku, do okrepljenih spopadov v regiji pa prihaja na kritični točki skoraj tri leta trajajoče vojne, ko si pred začetkom mandata novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa 20. januarja obe strani prizadevata okrepiti svoj pogajalski položaj.
Kot je v ponedeljek izjavil ameriški državni sekretar Antony Blinken, bo ukrajinski položaj v Kursku “upoštevan v vseh pogajanjih, do katerih bi lahko prišlo v prihodnjem letu”.
Nadaljevanje spopadov v mestu Kurahove
Spopadi v mestu Kurahove na vzhodu Ukrajine se nadaljujejo, je sporočila ukrajinska vojska. “V sektorju Kurahove obrambne sile odbijajo poskuse sovražnika, da bi izkoristil svojo premoč v živi sili in razvil ofenzivo,” je na družbenih omrežjih zapisala enota ukrajinske vojske, ki se bori na območju, in dodala, da izvaja ukrepe za uničenje sovražnikovih skupin, ki so prodrle v njihove bojne formacije.
Moskva je sicer v ponedeljek sporočila, da je ruska vojska zavzela mesto Kurahove, za katerega že več mesecev potekajo siloviti spopadi. V Rusiji so prepričani, da jim bo zavzetje omogočilo pospešen napredek v preostalem delu regije Doneck in da bodo oskrbovalne operacije Ukrajine na širšem območju zdaj znatno ovirane.
Kurahove velja za pomembno industrijsko in logistično središče. Do okrepljenih spopadov zanj pa prihaja v ključnem trenutku vojne, in sicer dva tedna pred Trumpovo inavguracijo. Obe strani si namreč prizadevata izboljšati svoj položaj na terenu pred prihodom Trumpa, ki napoveduje hitro končanje vojne.
Zelenski pričakuje, da bo Trump prisilil Rusijo k mirovnim pogajanjem
V luči tega je Zelenski v triurnem pogovoru z voditeljem podkasta Lexom Fridmanom, objavljenem v nedeljo, izrazil optimizem, da bo Trump lahko prisilil Rusijo k mirovnim pogajanjem. Prepričan je, da bo Trump imel ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, s čimer bo odprl pot za sporazumno rešitev krize, ki jo bodo podprle tudi evropske države.
Trump je sicer med volilno kampanjo večkrat kritiziral obsežno ameriško vojaško pomoč Ukrajini in izrazil dvom o nadaljnjem članstvu ZDA v zvezi Nato. Kljub temu je Zelenski pohvalil Trumpa, češ da ima dovolj vpliva, da lahko vsaj začasno ustavi rusko invazijo na Ukrajino. “Ko se o čem pogovarjam z Donaldom Trumpom – ne glede na to, ali se srečava osebno ali pa samo opraviva klic -, vsi evropski voditelji vedno vprašajo, kako je bilo. To kaže na vpliv, ki ga ima Donald Trump,” je dejal Zelenski.
V pogovoru je tudi poudaril, da Ukrajina za sprejetje morebitnega dogovora o prekinitvi ognja potrebuje varnostna jamstva. Najmanj, kar bi Zahod po njegovem mnenju moral zagotoviti Kijevu, je varnost na nezasedenem ozemlju Ukrajine ter nadaljevanje vojaške pomoči Kijevu in izvajanje sankcij proti Rusiji. “Če ne bomo imeli varnostnih jamstev, bo Putin spet prišel,” je dodal.
Prav tako je posvaril pred morebitnim izstopom ZDA iz Nata. To bi po njegovem mnenju pomenilo konec zavezništva in bi koristilo le ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je medtem izjavil, da bi morale članice Nata vojaške izdatke dvigniti na pet odstotkov BDP. Trump, ki je v preteklosti grozil z izstopom ZDA iz Nata, je danes na Floridi dejal, da je pripravljen ostati v zavezništvu, a da bi morale članice namenjati bistveno več za obrambo. Trump je na daljši novinarski konferenci opozoril tudi na nevarnost zaostritve razmer v Ukrajini, za kar je obtožil pogajalske taktike odhajajočega predsednika Bidna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje