Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je opozoril, da Rusija ob prvi obletnici invazije na Ukrajino načrtuje veliko ofenzivo. Meni, da bo na fronto poslala nabornike, njihovo število pa je ocenil na pol milijona. Obveščevalni strokovnjaki in analitiki že dlje časa namigujejo, da bo Rusija pred pomladjo znova začela obširno napadati. Velik del spopadov na vzhodu države je namreč že več tednov na mrtvi točki, obe strani pa sta utrpeli velike izgube.
Po besedah ukrajinskega obrambnega ministra Oleksija Reznikova Rusija ob prvi obletnici vojne v Ukrajini – ta se je začela 24. februarja – načrtuje veliko ofenzivo. V pogovoru za francoske medije je opozoril, da bo Rusija uporabila velik kontingent mobiliziranih vojakov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer že septembra lani napovedal splošno mobilizacijo približno 300.000 vojakov, ki je bila po njegovih besedah potrebna za zagotovitev “ozemeljske celovitosti” države.
Vendar Reznikov meni, da je bilo dejansko število nabornikov za boj v Ukrajini še veliko večje. “Uradno so napovedali 300.000 vojakov. A zdaj, ko jih vidimo na mejah, jih je po naših ocenah veliko več,” je dejal za francosko mrežo BFM. Po njegovih besedah bi lahko šlo za 500.000 ljudi, a te številke ni mogoče neodvisno preveriti.
Ukrajinski minister Reznikov je dejal, da si bodo prizadevali “stabilizirati fronto in se pripraviti na protiofenzivo”. Meni, da bi lahko bila ofenziva osredotočena na dve območji: na jug in vzhod države, kjer so v zadnjih tednih potekali hudi spopadi.
“Glede na to, da Rusija živi v simboliki, menimo, da bo nekaj poskusila okoli 24. februarja,” je rekel minister. S takšnim napadom bi Rusija lahko obeležila tudi dan braniteljev domovine, ki ga praznuje 23. februarja in je posvečen vojski, piše BBC.
Po poročanju agencije Reuters je Rusija odločena, da bo dosegla napredek, preden Ukrajina dobi obljubljene zahodne tanke in oklepna vozila. Zato se je na na bojišču okrepila in napovedala napredovanje severno in južno od ukrajinskega mesta Bahmut v Donecku.
Minister Reznikov je Francijo obiskal, da bi sklenil dogovor o nakupu dodatnih radarjev zračne obrambe, ki bodo po njegovih besedah “znatno povečali zmogljivost oboroženih sil za odkrivanje zračnih ciljev, vključno s krilatimi in balističnimi raketami ter brezpilotnimi letali različnih vrst”. Pri predstavnikih evropskih držav pa je lobiral za pošiljko bojnih letal.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo zvečer dejal, da si ruske sile prizadevajo doseči napredek, ki bi ga lahko pokazale ob februarski obletnici invazije, sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov pa je prav tako opozoril, da Rusija ob obletnici invazije 24. februarja pripravlja val ofenziv. Po poročanju Guardiana je dejal, da so ruske enote dobile nalogo, da “presežejo meje” vzhodnih regij Doneck in Lugansk.
Spomladanska ofenziva verjetna
Kljub nekaterim hudim spopadom na vzhodu Donbasa je vojna v zadnjih mesecih, odkar je Ukrajina ponovno zavzela južno mesto Herson, nekoliko zastala. Z izjemo ruskega zavzetja mesta Soledar nobena stran ni dosegla večjega ozemeljskega napredka, poroča BBC.
Vendar spomladanska ruska ofenziva, ki bi ji sledila ukrajinska protiofenziva, že dolgo velja za verjetno. Nedavno je Inštitut za preučevanje vojne (ISW) s sedežem v ZDA napovedal, da bi Moskva lahko poskušala “izvesti odločilno akcijo” in začeti “veliko ofenzivo” na vzhodu.
New: Ukrainian officials are continuing to warn about #Russia’s intention of conducting a decisive offensive operation in #Donbas in February and/or March, supporting ISW’s most likely course of action assessment.#Ukraine latest w/ @criticalthreats: https://t.co/QHtKCCASBw pic.twitter.com/bWkMCVNNtt
— ISW (@TheStudyofWar) February 2, 2023
Reznikova izjava sovpada tudi s trditvami ukrajinskih obveščevalcev, da naj bi Putin svojim silam ukazal, naj pred koncem pomladi zavzamejo Donbas.
Toda generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v začetku tedna opozoril, da nič ne kaže, da bi Putin svoje vojaške cilje omejil na zavzetje vzhodnih regij Ukrajine. “Rusija aktivno pridobiva novo orožje, več streliva, povečuje lastno proizvodnjo, pridobiva pa tudi orožje iz drugih avtoritarnih držav, kot sta Iran in Severna Koreja,” je povedal in dodal: “Predvsem nismo videli nobenega znaka, da bi predsednik Putin spremenil svoj splošni cilj te invazije – to je nadzor nad sosedo, nadzor nad Ukrajino. Dokler bo tako, moramo biti pripravljeni na dolgotrajen boj.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje