Menu Item
Ukrajinski parlament je razrešil dosedanjega zunanjega ministra Dmitra Kulebo, na položaju pa ga je nasledil Andrij Sibiha. Gre za del obsežnih menjav na vladnih položajih, ki jih predsednik Volodimir Zelenski utemeljuje s potrebo po novem začetku in novi energiji. Opozicija pa meni, da želi Zelenski le utrditi svoj položaj.
Po odstopu, ki ga je podal v sredo, je ukrajinski parlament danes razrešil dosedanjega zunanjega ministra Dmitra Kulebo.
Za razrešitev 43-letnega Kulebe je glasovala jasna večina poslancev, poročanje lokalnih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa. Na Zahodu je veljal za enega najbolj prepoznavnih obrazov Ukrajine, ki je zagovarjal stališča Kijeva in pozival k dobavi več orožja za obrambo pred rusko agresijo.
Predsednik Zelenski je parlamentu za novega vodjo diplomacije nato predlagal njegovega namestnika, 49-letnega Andrija Sibiho, ki je bil še do aprila letos namestnik vodje kabineta predsednika države. Njegovo imenovanje je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP podprlo 258 od skupno 450 poslancev vrhovne rade.
Kuleba, ki je zunanje ministrstvo vodil od leta 2020, se danes ni pojavil v parlamentu, kateremu je v sredo poslal odstopno izjavo. Glede na poročanje medijev naj bi v prihodnje zasedel na novo ustanovljen položaj za integracijo Ukrajine v zvezo Nato.
O razlogih se zaenkrat le ugiba
Uradni razlogi za njegov odstop niso znani. Ukrajinska javna televizija je poročala, da naj bi mu Zelenski na enem od srečanj poslanske skupine vladajoče stranke očital, da ne naredi dovolj za nadaljnje dobave orožja. Spletni portal Politico pa piše, da naj bi bil v sporu z vodjo kabineta Zelenskega Andrijem Jermakom.
Gre sicer le za eno v sklopu številnih menjav v vladnih vrstah, skupno naj bi se v teh dneh zamenjala okoli polovica ministrov. Že danes je po pisanju tujih tiskovnih agencij pričakovati imenovanja več novih vodij vladnih resorjev.
Do preoblikovanja vlade v Kijevu prihaja v luči številnih izzivov, s katerimi se po dveh letih in pol od začetka ruske agresije sooča Ukrajina. Zelenski je v sredo preoblikovanje vlade utemeljil s potrebo po novem začetku in novi energiji.
Predsedniku se je sicer petletni mandat iztekel maja, a zaradi izrednih razmer, ki so bile v Ukrajini razglašene ob začetku vojne februarja 2022, ostaja na čelu države.
Opozicija je po poročanju Politica do menjav kritična, češ da Zelenski ključna mesta zapolnjuje z najtesnejšimi zavezniki, da bi utrdil svoj položaj. Dpa pa navaja kritike, ki menijo, da s tem želi le odvračati pozornost od neuspehov pri obrambi pred rusko invazijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje