V starosti 79 let je umrl grški skladatelj Vangelis, ki je prispeval glasbo k filmom, kot sta Iztrebljevalec režiserja Ridleyja Scotta in Ognjene kočije Hugha Hudsona. Novico o smrti je na Twitterju sporočil grški premier Kiriakos Micotakis.
“Vangelis Papatanasiu ni več med nami,” je tvitnil grški premier Kiriakos Micotakis.
Bil je eden najpomembnejših grških skladateljev v mednarodnem merilu, za glasbeno podlago k Ognjenim kočijam iz leta 1981 pa je prejel oskarja. Naslovna skladba se je prebila tudi na vrh ameriške lestvice Billboard Hot 100 in je bila uporabljena kot glasbena podlaga na slovesnosti ob podelitvi medalj zmagovalcem olimpijskih iger v Londonu 2012.
V več kot 50-letni karieri je Vangelis z glasbo podpisal kakšen ducat filmov, med njimi tudi Pogrešane Coste Gavrasa iz leta 1982, Antarktiko Korejošija Kurahare iz leta 1983, Bounty, ki ga je leta 1984 režiral Roger Donaldson z Melom Gibsonom in Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi, Grenki mesec Romana Polanskega iz leta 1992 ter Aleksander Oliverja Stonea iz leta 2004. Z Ridleyjem Scotom je ponovno sodeloval leta 1992 pri filmu 1492: Osvoboditev raja, iz katerega je znana napovedna skladba Conquest of Paradise.
Veljal je za čudežnega dečka
Rodil se je leta 1943 v obalnem mestu Agria in je veljal za čudežnega dežka. Pri šestih letih je izvedel prvi koncert na klavirju, čeprav glasbe ni nikoli študiral. Po študiju slikarstva na atenski šoli lepih umetnosti se je pridružil priljubljeni grški rock skupini The Forminx, a je njen uspeh leta 1967 prekinil prihod vojaške hunte, ki je omejila svobodo izražanja.
Ko je poskušal priti v Anglijo, se je med študentskim gibanjem leta 1968 znašel v Parizu in s še dvema grškima izseljencema ustanovil rock skupino Aphrodite’s Child. Skupina je prispevala uspešnice, kot je Rain and Tears, prodala na milijone plošč in se z albumom 666 iz leta 1972 uvrstila med klasike progresivnega oziroma psihedeličnega rocka.
V London se je Vangelis preselil leta 1974 in ustanovil Nemo Studios, “zvočni laboratorij”, ki je več kot desetletje produciral večino njegovih solo albumov. V 70. letih je pisal glasbo za dokumentarne filme, z njimi pa se je tudi prebil k skladanju za celovečerce. Napisal je denimo glasbo k televizijski seriji Carla Sagana Kozmos: Osebno potovanje. V začetku 80. let se je povezal z Jonom Andersonom, pevcem progresivnega rock benda Yes, s katerim je pod imenom Jon & Vangelis izdal štiri albume.
Prispeval je tudi temi za Nasini vesoljsko plovilo Marsova odiseja leta 2001 in Juno Jupiter leta 2011 ter sestavil pesem za pogreb Stephena Hawkinga. Pisal je tudi glasbo za gledališče in balet.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!