Menu Item
Katastrofalne hudourniške poplave v Španiji, v katerih je umrlo najmanj 217 ljudi, je povzročil uničujoč meteorološki pojav, ki je zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Kaj se je torej zgodilo?
Strokovnjaki so pojasnili, zakaj je v Valencii prišlo do tako uničujočih poplav, v katerih je umrlo vsaj 217 ljudi. Pojav je lokalno znan kot DANA, kar je španska kratica za izolirano depresijo na visoki višini (Depresión Aislada en Niveles Altos). Za razliko od običajnih neviht pa lahko nastane neodvisno od polarnih ali subtropskih tokov.
Ko hladen zrak prehaja nad tople sredozemske vode, se topel zrak hitro dvigne in tvori goste oblake polne dežja, ki se lahko nad istim območjem zadržujejo tudi več ur. To poveča njihov uničujoč učinek.
Včasih pa nastanejo tudi velika neurja s točo in tornadi, pravijo meteorologi. Pojav, ki je tokrat prizadel območje Valencie, je bil najbolj smrtonosen v sodobni španski zgodovini in najbolj katastrofalen na evropskih tleh po letu 1967.
Vzhodna in južna Španija sta še posebej občutljivi na nastanek DANE, ker sta med Atlantikom in Sredozemskim morjem. Tople in vlažne zračne mase trčijo s hladnimi frontami v regiji, kjer gore spodbujajo nastanek nevihtnih oblakov in dežja.
“Opozorilo, da bo močno deževalo, ni dovolj”
Zadnja DANA je bila ena od treh najmočnejših tovrstnih neviht v tem stoletju v Valencii, je dejal Ruben del Campo, tiskovni predstavnik španske meteorološke agencije Aemeta. “Napovedi so ustrezale temu, kar se je zgodilo.
Med Utielom in Chivo je padlo več kot 300 litrov dežja na kvadratni meter. Na tem območju so nevihtni sistemi nenehno nastajali in se obnavljali,” je pojasnil.
Španski meteorologi so povedali, da je 29. oktobra v delih Valencie v osmih urah padla letna količina dežja. Gre za območje, ki je običajno tako suho, da je oskrba z vodo zagotovljena z razsoljevanjem morske vode.
Strokovnjaki pravijo, da bo potreben čas za analizo vseh podatkov, da bi ugotovili, ali so za to katastrofo odgovorne predvsem podnebne spremembe. A dejstvo je, da naraščajoče temperature v Sredozemlju in toplejše ter vlažnejše ozračje prispevajo k pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom.
“V prihodnosti bomo videli še več takšnih hudourniških poplav. Ta izjemno močna deževja in uničujoče poplave imajo odtise podnebnih sprememb,” je povedala Hannah Cloke, profesorica hidrologije z angleške univerze Reading.
Opozorila je, da tudi pravočasna opozorila o močnem deževju, le malo pomagajo pri preprečevanju žrtev, saj morajo ljudje razumeti razsežnost nevarnosti. “Ljudem reči, da bo močno deževalo, preprosto ni dovolj. Videli smo, kako so ljudje ogrožali svoja življenja z vožnjo skozi hudourniške poplave,” je dodala.
Preden so meteorologi v začetku 20. stoletja začeli uporabljati izraz DNA, so močno jesensko deževje, značilno za sredozemsko podnebje v Španiji in delih Francije, imenovali hladna kapljica. Ta izraz se pogovorno še vedno uporablja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!