Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je nagovorila evropske poslance na plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Spregovorila je o stanju v Evropski uniji – osredotočila se je na pandemijo, geopolitični položaj Unije in dogajanje v svetu, pa tudi na evropski proračun in človekove pravice.
Današnji nagovor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je bil njen drugi govor o stanju v Evropski uniji. Von der Leyen, ki je vodenje Komisije prevzela leta 2019, je poslance prvič nagovorila lani, ko še ni vedela, ali bo razvito cepivo proti covidu-19. “Ko sem pred 12 meseci stala pred vami, nisem vedela, kdaj – oziroma če sploh – bomo imeli varno in učinkovito cepivo proti covidu-19.” Danes, je povedala, je polno cepljenih 70 odstotkov odraslih v EU.
Več kot 700 milijonov odmerkov je bilo razdeljenih med prebivalce Unije, enako število odmerkov pa je bilo poslanih v svet, v 130 različnih držav. Prav tako je posvarila pred “pandemijo necepljenih”.
“Potrebujemo obrambno Unijo”
Predsednica EK je velik del svojega nagovora namenila geopolitičnemu dogajanju v svetu, pri čemer je izpostavila pomen močnih partnerstev Unije in ustreznega odziva na obrambna in varnostna vprašanja. Povedala je, da EU potrebuje močno obrambno Unijo.
Po njenem je za Unijo ključna stabilnost v sosedstvu in to, da se ustrezno naslovi hitro spreminjajoča se tveganja, ki jih denimo pomenijo kibernetski napadi. Von der Leyen je prav tako napovedala vrh o evropski obrambi med francoskim predsedovanjem Svetu EU, torej v prvi polovici leta 2022.
Ursula von der Leyen je napovedala zakon o čipih, ki naj bi zagotovil krepitev proizvodnje polprevodnikov in s tem digitalno suverenost EU. Komisija pa je predlagala tudi nov digitalni načrt do leta 2030, ki predvideva vzpostavitev skupnega okvira za uresničevanje digitalnih ciljev.
Med pomembnimi partnerji Unije je von der Leyen omenila ZDA in države Zahodnega Balkana. “Trdna partnerstva so temelj za prihodnost Evropske unije – še poglobiti moramo partnerstvo med EU in ZDA, podobno velja za naše partnerje na Zahodnem Balkanu. “Zavezani smo širitvi,” je poudarila predsednica EK in dodala, “to dolgujemo mladim, ki verjamejo v evropsko prihodnost.” Spomnimo, vrh EU-Zahodni Balkan bo na začetku oktobra, von der Leyen pa bo pred tem obiskala regijo.
Milijarda evrov za Afganistan
“Drvimo proti obdobju visoke konkurenčnosti, kjer se “nekateri ne bodo ustavili pred ničimer – ponujajo ugodna posojila, cepiva,” se je ob Kitajsko obregnila predsednica EK in dodala, da nedavni dogodki v Afganistanu niso povzročili sprememb v mednarodni skupnosti, so pa njihov simptom.
Von der Leyen je napovedala predlog za prepoved izdelkov na evropskem trgu, ki so nastali s prisilnim delom.
Napovedala je tudi finančno pomoč za Afganistan. “Jasno želim povedati, da smo na strani afganistanskih državljanov in ljudstva – žensk, otrok, preganjanih novinarjev in aktivistov. Storiti moramo vse, da preprečimo tveganje hude lakote. Humanitarno pomoč bomo povečali za milijardo evrov, to bo del novega svežnja za pomoč Afganistanu,” je dejala Ursula von der Leyen.
Medtem ko so po ponovnem talibanskem prevzemu Afganistana voditelji Unije napovedali, da bodo preprečili prihod večjega števila beguncev, je von der Leyen v nagovoru menila, da je čas za skupno evropsko politiko upravljanja z migracijami. To, kot je povedala, nas pripelje do vprašanja zaupanja – med članicami, pa tudi do zaupanja v to, ali bo EU izpolnila svojo dolžnost do najranljivejših.
Ursula von der Leyen je nekaj besed namenila tudi evropskemu proračunu, ki ga je označila za “prihodnost Unije v številkah”. Proračun je po njenem treba zaščititi, ključno je spoštovanje načel pravne države. Korupcija, je povedala, ni dopustna. “Če branimo svoje vrednote, branimo to, kar smo: svobodo, da povemo, kar mislimo, da ljubimo, kogar želimo …
Prva med evropskimi komisarji je pozornost namenila tudi pravicam žensk in medijskim svoboščinam. Evropska komisija, je povedala, pripravlja zakonodajni predlog o preprečitvi nasilja nad ženskami, ki bo namenjen njihovi zaščiti na spletu in v resničnem življenju.
Prav tako je napovedala zakon o svobodi medijev, ki bo vključeval zaščito novinarjev. Novinarji so tarča napadov, ker opravljajo svoje delo, je spomnila von der Leyen in menila, da je to nedopustno. Nekateri so bili namreč ob tem tragično umorjeni – slovaški novinar Ján Kuciak, malteška novinarka Daphne Caruana Galizia in, denimo, nizozemski novinar Peter Rudolf de Vries.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!