Pogajalci Evropske unije naj bi se dogovorili o tem, da naj bi bila prihodnja predsednica Evropske komisije znova Ursula von der Leyen. To bi bil njen drugi mandat na čelu Komsije. Vodenje Evropskega sveta naj bi prevzel socialist Antonio Costa. Neformalni dogovor bodo morali zdaj potrditi voditelji članic. Če na ostalih vidnejših položajih prav tako ni večjih presenečenj, pa neznanka zaenkrat ostaja mesto visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije. To mesto, ki ga je do zdaj vodil Josep Borrell, bi lahko zasedla estonska premierka Kaja Kallas.
Po dva voditelja iz vrst EPP, S&D in Renew naj bi danes dosegli neformalni dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU po nedavnih evropskih volitvah, ki pa ga bodo morali na vrhu v Bruslju v četrtek in petek potrditi voditelji članic na zasedanju Evropskega sveta.
V skladu z današnjim dogovorom se po navedbah virov STA pri EU Ursuli von der Leyen obeta še en mandat na čelu Evropske komisije. Če bo Evropski svet potrdil ta dogovor, bo o imenovanju von der Leyen nato odločal Evropski parlament. Tam bo potrebovala glasove 361 od 720 poslancev.
Dogovor o novem mandatu von der Leyen na čelu komisije je kasneje v Berlinu potrdil vodja nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) Friedrich Merz. “Predsedniki vlad in držav so se davi na videokonferenčnem srečanju strinjali, da Ursulo von der Leyen predlagajo za drugi mandat,” je povedal. To je označil za dobro odločitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes sklenjeni dogovor predvideva še, da naj bi položaj predsednika Evropskega sveta zasedel nekdanji portugalski premier Antonio Costa iz vrst socialistov. Za imenovanje za mandat, ki traja dve leti in pol, potrebuje podporo kvalificirane večine voditeljev članic. To pomeni najmanj 15 držav, v katerih živi najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU.
Pogajalsko skupino so sestavljali grški predsednik vlade Kyriakos Mitsotakis in poljski predsednik vlade Donald Tusk (predstavnika EPP), španski predsednik vlade Pedro Sánchez in nemški kancler Olaf Scholz (predstavnik S&D) ter francoski predsednik Emmanuel Macron in nizozemski predsednik vlade Mark Rutte (Renew). sestavljali
Nekoliko bolj negotovo je medtem, kdo bo zasedel položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU, navajajo viri. Ta naj bi se v skladu z današnjim dogovorom trojice političnih družin obetal estonski premierki iz družine evropskih liberalcev Kaji Kallas.
Evropski parlament pa naj bi medtem še naprej vodila malteška političarka Roberta Metsola iz EPP. Predsednika parlamenta sicer volijo evropski poslanci, a je običajno prav tako del kadrovske sestavljanke po evropskih volitvah.
Pogajalci EPP, S&D in Renew naj bi se znova sestali v četrtek zjutraj pred začetkom vrha EU. Pred tem pa naj bi von der Leyen govorila tudi z italijansko premierko Giorgio Meloni, ki vodi skrajno desno stranko Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki bo najverjetneje imela tretjo največjo politično skupino v prihodnjem sklicu parlamenta. ECR namreč v pogovorih na zahtevo S&D ter Renew ni sodelovala.
Po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa se bo von der Leyen z italijansko premierko neposredno pogajala o tem, kateri položaj bo njeni državi pripadel v prihodnji Evropski komisiji. Kandidat Melonijeve naj bi bil trenutni minister za evropske zadeve in kohezijo Raffaele Fitto iz vrst njene skrajno desne stranke Bratje Italije. Prizadevala naj bi si za vidnejši, morda tudi podpredsedniški položaj v komisiji.
Madžarski premier Viktor Orban, ki na ravni EU ni del nobene politične družine, pa je bil kritičen do dogovora EPP s socialisti in liberalci, saj da je v nasprotju z vsem, na čemer temelji EU. “Namesto vključevanja seje delitve,” je zapisal na družbenem omrežju X.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje