V Arizoni smrt zaradi pljučne kuge

V Arizoni so prvič po letu 2007 zabeležili smrt zaradi pljučne kuge.

Pri zadnjem primeru je človek zbolel, ker je bil v stiku s poginulo živaljo, okuženo s to boleznijo. Tokrat ni znano, kako se je oseba okužila.

Okrožje Coconino je sporočilo, da nevarnost za ljudi ostaja nizka. "V mislih smo z družino in prijatelji pokojne osebe. V teh težkih časih mislimo nanje. Iz spoštovanja do družine o smrti ne bomo izdali dodatnih informacij," so sporočili v izjavi.

V ZDA sicer letno zabeležijo približno sedem primerov kuge pri človeku, med letoma 1970 in 2020 so skupno zabeležili 496 primerov. Je pa to od držav razvitega sveta še vedno država z največ primeri kuge. Največ je je na zahodu in jugozahodu države.

Kaj je pljučna kuga

Pljučna kuga je najbolj virulentna in najredkejša oblika te bolezni. Najpogosteje nastane z razsojem okužbe iz buba, možna je pa tudi primarna okužba z aerosoliziranimi kapljicami – možen je prenos s človeka na človeka, brez posredovanja živali. Začetni znaki so podobni kot pri drugih hudih okužbah dihal, kasneje se pojavi še izkašljevanje krvi. Brez zdravljenja je smrtnost skoraj 100-odstotna.

Bolezen se prenaša z ugrizi okuženih bolh, kapljično, z direktnimi stiki z bolniki, z indirektnimi stiki – predvsem kontaminirana zemlja ali živalska tkiva, s praskami ali ugrizi okuženih živali, npr. mačk, možna je tudi laboratorijska okužba, piše na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Najpogostejša je bubonska kuga, ki nastopi nenadno z visoko vročino, mrzlico, splošno šibkostjo in glavobolom. V nekaj urah sledi pojav izjemno povečanih in bolečih področnih bezgavk – bubo, najpogosteje v pazduhah, dimljah ali na vratu.

V Sloveniji kuge ni

Kuga, znana tudi kot črna smrt, je v 14. stoletju po ocenah pomorila od 30 do 60 odstotkov takratnega evropskega prebivalstva. Danes je pri ljudeh izjemno redka in jo je možno zdraviti z antibiotiki.

Preventivni ukrepi vključujejo uporabo repelenta za zaščito pred ugrizi bolh, izogibanje stiku z mrtvimi živalmi, okuženimi tkivi ali materiali ter izogibanje območij, kjer so bili nedavno prijavljeni primeri.

V Sloveniji kuge ni. Naravna žarišča so sicer prisotna na vseh kontinentih, razen v Avstraliji. V Evropi so omejena na območje okoli Kaspijskega jezera in vzhod Kavkaza.