Menu Item
Ker je avstrijska vlada v zadnji protikrizni zakon zapisala, da so do izplačila denarnega dodatka v višini 500 evrov upravičeni vsi, ki imajo v Avstriji prijavljeno stalno bivališče najmanj 183 dni v koledarskem letu – in to uporabila kot edini kriterij - zdaj tako imenovani "klima bonus", kot so ga poimenovali, prejemajo celo pred kratkim umrli.
Obvestila o smrti pokojnikov finančni uradi, ki so od začetka septembra zadolženi za izplačilo bonusov v višini 500 evrov za odrasle in 250 evrov za otroke, pogosto prejmejo z zamikom več dni, zato ne čudi, da se zneski znajdejo na računih pokojnikov in se nato celo prenašajo v dediščino. Ob tem je absurdno, da otroci, rojeni v Avstriji po letošnjem juliju, ko je zakon vstopil v veljavo, do kriznih dodatkov niso upravičeni, tisti, ki so v tem času umrli – pa. “Dejstvo, da se ‘klima bonus’ izplačuje celo mrtvim, je politika bonbončkov in subvencij v njeni najbolj paradoksalni obliki. Popolna zmešnjava, pravzaprav!” je ta teden vladne ukrepe ostro kritiziral Michael Bernhard, tiskovni predstavnik opozicijske stranke NEOS in nemudoma zahteval revizijo vladnih pomoči prebivalstvu.
Rekordna inflacija in vladnih 35 milijard
Koalicija Ljudske stranke in Zelenih, ki vlado vodi od “predkoronskega” januarja 2020 dalje in je v obdobju dveh kriznih let v svojem kabinetu zamenjala že 14 od skupno 17 ministrov, je zaradi grozeče inflacije, ki je julija dosegla 9,3 odstotka – najvišjo vrednost v zadnjih 47 (!) letih – doslej sprejela tri protikrizne oziroma “protiinflacijske” pakete in v ta namen v naslednjih štirih letih rezervirala kar 35 milijard evrov dodatnih proračunskih sredstev. Seznam pomoči je dolg: enkratni otroški dodatek v višini 180 evrov za vsakega otroka, 300 evrov za prejemnike socialnih pomoči, brezposelne in upokojence z minimalno pokojnino, 500 evrov za odrasle in 250 evrov za otroke s stalnim bivališčem v Avstriji (t.i. “klima bonus”, izplačan tudi zapornikom in prosilcem za azil), višji družinski dodatki (do 2000 evrov), višji otroški dodatki (do 550 evrov), dodatni enkratni prejemki za upokojence v višini 500 evrov, neobdavčeni dodatki k plači za zaposlene, redno letno usklajevanje plač, družinskih in varstvenih dodatkov, štipendij ter bolniških nadomestil z inflacijo, subvencije podjetjem s povečanimi stroški energentov, energetski bon v višini 150 evrov za tiste z nižjimi dohodki, 50 odstotkov višji prejemki za prevoz na delo in tako dalje.
“Avstrija je med najboljšimi v Evropi tako po obsegu izplačil kot po hitrosti v boju zoper inflacijo,” je pred dvema tednoma vladne ukrepe hvalil avstrijski finančni minister Magnus Brunner in javnosti ob tem pokazal analize podatkov svojega ministrstva. Po teh izračunih je avstrijska vlada v obdobju od lanskega septembra do letošnjega julija povprečnemu prebivalcu Avstrije namenila 1022 evrov pomoči. Višjih denarnih dodatkov in pomoči so bili med evropskimi državami deležni le še v Luksemburgu (1333 evrov), medtem ko v drugih državah, na primer v Italiji (836 evrov), Nemčiji (724 evrov), Franciji (660 evrov), Grčiji (636 evrov), pa Španiji (576 evrov), Češki (551 evrov) in Irski (200 evrov) meje tisoč evrov sploh niso presegli. Kljub inflacijskemu šoku, kancler Karl Nehammer miri: “Denar, ki ga je vzela inflacija, bomo prebivalcem vrnili nazaj”. Ob tem se sklicuje na lastne podatke, da bodo neto učinki vladnih pomoči pozitivni, ali konkretno: kdor zasluži 1260 evrov na mesec, mu bo inflacija letos “odžrla” 970 evrov, ob tem pa bo prejel, 1106 evrov državnih pomoči in olajšav.
Tako vladni izračuni in statistika. A pri bogatejših severnih sosedih, kjer je stopnja tveganja revščine s 14,7 odstotka celo višja kot v Sloveniji (11,7 odstotka), pod pragom revščine pa živi že 1,3 milijona od skupno 9 milijonov prebivalcev, so kljub vladnim hvalospevom vse glasnejše opozorila, da je realnost daleč od uradnih številk in da država zaradi inflacije drvi proti izgubi blaginje. “Vladni ukrepi so kaplja v morje in ne rešujejo resničnih izrednih razmer”, opozarja prvi mož Avstrijske zveze sindikatov Wolfgang Katzian. Analiza Delavske zbornice in Zveze sindikatov namreč navaja, da bo večdesetmilijardni paket pomoči “kompenziral” le dobrih 40 odstotkov posledic visoke inflacije. “Množica enkratnih izplačil je sicer na prvi pogled obsežna in radodarna, a ta bodo izpuhtela najpozneje do zime,” je jasen Katzian.
Grozeča energetska revščina
Ukrajinska vojna in koronska kriza terjata strašljiv davek: cene hrane in brezalkoholnih pijač so se v Avstriji v povprečju podražile za enajst odstotkov, z močnimi odstopanji navzgor: maslo je dražje za 36 odstotkov, moka za 32 odstotkov, jedilno olje se je v primerjavi z letom poprej podražilo za četrtino, dunajski zrezek pa v restavracijah v povprečju zdaj stane enajst odstotkov več. Strošek najemnin in vodarine je višji za 14 odstotkov, za 17 odstotkov je dražji javni prevoz. Posebno poglavje pa so seveda cene energentov. Dizelsko gorivo po podatkih avstrijskega statističnega urada stane 65 odstotkov, bencin pa slabih 61 odstotkov več kot lani. Cene kurilnega olja so se medletno več kot podvojile. Najbolj pa so za končne uporabnike, torej gospodinjstva, poskočile cene daljinskega ogrevanja in plina – pri slednjem za več kot 78 odstotkov.
Veleprodajna cena zemeljskega plina se je v Avstriji zvišala celo za 323 odstotkov. In severna soseda je od tega energenta precej odvisna. V celotni proizvodnji energije predstavlja namreč plin z dobro petino (22 %), takoj za nafto (37 %), drugi najpomembnejši vir. Kar 56 odstotkov ga porabi industrija, tretjino pa gospodinjstva. Pretežno (poceni) ruski plin je (bil) za Avstrijce torej še kako pomemben. Ob tem je namreč ključno, da kar štiri petine plina Avstrija uvozi iz Rusije, le okoli deset odstotkov iz Norveške, delež lastne proizvodnje pa je v zadnjih letih padel pod deset odstotkov.
Evropska komisija računa, da bodo do marca prihodnje leto države porabo plina zmanjšale za vsaj 15 odstotkov. Da bi to uspelo tudi Avstriji, je ministrica za energetiko in varstvo okolja Leonore Gewessler (Zeleni) že pozvala podjetja k odgovornosti in zamenjavi plina z drugimi energenti. A anketna raziskava Avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) med 1041 podjetji, ki uporabljajo plin, je pokazala, da kar tretjini domačih podjetij tega cilja ne bo uspelo izpeljati. Nekajmesečna zaprtja teh tovarn tako niso izključena, ogroženih je več desettisoč delovnih mest. In medtem ko je večina evropskih držav, ki skladiščijo zemeljski plin, svoje kapacitete zapolnila že več kot 80 odstotno, Portugalska in Poljska celo že 100 odstotno, ima Avstrija po zadnjih podatkih svoje plinohrame zapolnjene “le” pri 72 odstotkih. V opozicijski stranki Neos že od februarja od pristojne ministrice Gewessler zahtevajo podatke o tem, kolikšen odstotek zalog plina dejansko pripada domačim podjetjem, a številk do danes avstrijski javnosti (še) niso razkrili. “Ta popolna netransparentnost je še posebej v teh časih nesprejemljiva”, ogorčeno priznavajo v Neosu.
Skoraj stoodstotne podražitve daljinskega ogrevanja
S plinom Avstrija ogreva okoli milijon gospodinjstev. Od plinske pipe je tako odvisnih 28 odstotkov ljudi v Spodnji in 16 odstotkov v Zgornji Avstriji, na Koroškem in Tirolskem pa le tri oziroma deset odstotkov. Velika navezanost na plin je torej značilnost zlasti vhodnih avstrijskih dežel. To velja tudi za prestolnico Dunaj, kjer je nameščenih 440 tisoč plinskih grelnikov in kjer je za sistem daljinskega ogrevanja in dobavo električne energije zadolžen energetski velikan Wien Energije v lasti mesta. Poleg sežiganja odpadkov za pridobivanje energije uporablja tudi velike toplotne črpalke, v prihodnosti pa namerava vpeljati tudi geotermalno energijo. A za zdaj še vedno 60 odstotkov proizvodnje električne in toplotne energije v družbi temelji na (ruskem) plinu. S prvim septembrom so cene elektrike in ogrevanja zvišali za vrtoglavih 92 odstotkov. Za Dunajčane, ki živijo v 70 kvadratnih metrov velikih stanovanjih in so za ogrevanje do zdaj v povprečju plačevali okrog 120 evrov mesečno, bodo položnice odslej višje za 110 evrov. Povedano drugače – za ogrevanje bo odslej treba odšteti dodatnih 1320 (!) evrov letno več.
Wien Energie – afera, težka 6 milijard evrov
Mesto bo zaradi izjemnih podražitev energentov prebivalcem razdelilo 250 milijonov evrov subvencij. A Dunajčane in širšo avstrijsko javnost poleg draginje te dni razburja še afera “težka” 6 milijard evrov. Gre za znesek, za katerega je, zaradi nezmožnosti plačevanja lastnih zavarovanj, zvezno vlado zaprosila uprava že omenjenega podjetja Wien Energie in njen lastnik – mesto. Pri dunajski energetski družbi so namreč konec avgusta ugotovili, da za nakupe elektrike in plina na borzah nimajo dovolj denarja in da za to potrebujejo večmilijardne varščine. Kot razlog so v podjetju navedli “turbulentno dogajanje na energetskih trgih”.
Brez zavarovanj bi Wien Energie grozila izključitev z borze in prepoved trgovanja z energijo. To bi pomenilo prekinitev pogodb o dobavi elektrike in plina približno dvema milijonoma odjemalcem, tako zasebnim gospodinjstvom kot podjetjem. Kancler Nehammer ter ministrica za energijo in varstvo okolja Gewessler sta pomoč države ponudila z utemeljitvijo, da je družba, ki letno sicer ustvari pol manj prometa (3 milijarde evrov), kot pa je višina zahtevanih varščin, prevelika, da bi propadla. Toda vodstvo podjetja naj bi po poročanju nekaterih medijev špekuliralo s cenami in predvidevanji ter terminskimi posli na energetski borzi. Poslovanje družbe je kot “domnevno špekulativno” opisal tudi finančni minister iz Ljudske stranke Magnus Brunner in dodal, da je pri tako velikem dobavitelju takšno ravnanje in poslovanje nedopustno.
Michael Strebl, predsednik uprave Wien Energie, ob izbruhu afere za javnost ni bil dosegljiv. Komuniciranje z mediji je namesto njega prevzel kar predsednik nadzornega sveta družbe, Peter Weinelt, ki je špekulativne posle sicer zavrnil. Takojšnjo transparentno komunikacijo z javnostjo je zamudil tudi dunajski župan Michael Ludwig, ki mu je dunajska koalicijska stranka Neos, pa tudi Dunajčani sami, zamerila netransparentnost že ob prvi finančni injekciji v višini 1,4 milijarde evrov, ki jo je podjetju mesto dalo junija, mestne oblasti pa o tem niso obvestile pravzaprav nikogar. Ali in kako je špekulirala dunajska megakorporacija, se bo verjetno pokazalo v naslednjih tednih. Računsko sodišče je namreč že napovedalo revizijo, preiskave pa je začel tudi posebni državni tožilski urad za pregon gospodarskega kriminala.
Vladna zavora za cene elektrike
A visoke cene energentov ne “stiskajo” le Dunajčanov. Tudi štajerski energetski podjetji Energie Steiermark in Energie Graz bosta z oktobrom daljinsko ogrevanje podražili za do 65 odstotkov. Največja sprememba pa se gospodinjstvom obeta v Spodnji Avstriji. Tamkajšnji dobavitelj energije EVN bo zgolj elektriko podražil za kar 150 odstotkov! Trenutna tržna cena električne energije v Avstriji je namreč okoli 600 evrov za megavatno uro oziroma kar desetkrat višja kot v preteklih letih. Ob tem so pomembna tudi dejstva, da je Avstrija neto uvoznica električne energije in da hidroenergija pokriva le malo več kot polovico domačih potreb po elektriki. Zlasti v zimskih mesecih je Avstrija odvisna od uvoza energije – tudi jedrske, ki ji sicer tako zelo nasprotuje.
Zaradi naštetega je vlada pred dobrim tednom potegnila tako imenovano zavoro pri cenah elektrike. Z njo se vsem gospodinjstvom, ne pa tudi podjetjem, do meje 2900 kilovatnih ur (kWh) porabe električne energije zaračuna le deset centov na kWh, za presežno porabo pa bo treba plačati običajno tržno ceno. S tem naj bi gospodinjstva v povprečju prihranila od 400 do 800 evrov letno. Ukrep, ki bo državo stal približno tri do štiri milijarde evrov, bo veljal že pri decembrskih položnicah, pa vse do junija 2024. Kancler Nehammer zagovarja, da “gre za hitro in nebirokratsko pomoč, za katero ni treba zaprošati”, kritiki pa mu odgovarjajo, da bodo največjo korist imela predvsem majhna gospodinjstva ter lastniki vikendov in počitniških stanovanj.
Dobaviteljem elektrike bo izgubljene dohodke oziroma razliko v ceni torej povrnila država. Kako natančno, od kod bo vzela denar, za zdaj še ni jasno. Tako nekdanji kancler Christian Kern iz socialdemokratske stranke SPÖ, kot sedanji podkancler iz vrst Zelenih, Werner Kogler, predlagata obdavčitev kriznih dobičkarjev, med njimi tudi obeh avstrijskih energetskih velikanov. Največji avstrijski proizvajalec električne energije Verbund, kjer je večinski lastnik kar država sama, je namreč v prvem letošnjem polletju ustvaril 933 milijonov evrov dobička oziroma 150 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Multinacionalka OMV pa je v istem obdobju svoj polletni dobiček podvojila na kar 3,4 milijarde evrov.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje