Menu Item
Na podnebni konferenci v Bakuju se je ob pol enih zjutraj po lokalnem času le začela plenarna seja, na kateri države potrjujejo ključne dokumente.
Potem ko se je podnebna konferenca v Bakuju zavlekla za več kot en dan in je v soboto popoldne kazalo, da je možen celo konec brez dogovora, se je po polnoči le začela plenarna seja, na kateri države potrjujejo ključne dokumente.
Toda po kratkem uvodnem nagovoru in prebiranju nekaterih manj pomembnih dokumentov je predsedujoči azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire Muhtar Babajev oznanil, da sejo znova prekinja, saj da morajo objaviti zadnje različice dokumentov.
Ob pol dveh zjutraj so bile te vendarle objavljene. V zadnjem osnutku dogovora je tako namesto 250 milijard navedena podnebna pomoč najmanj 300 milijard dolarjev letno, “pri kateri imajo razvite države vodilno vlogo”. Poleg tega je zapisano, da se k prispevkom spodbuja tudi druge države, s čimer se cilja na Kitajsko, Singapur, Južno Korejo, bogate zalivske in druge države, ki uradno ne sodijo med razvite.
Dokument posebej izpostavlja male otoške države in najmanj razvite države, ki so najbolj ranljive za negativne posledice podnebnih sprememb.
Države v razvoju so želele bistveno več – 1,3 bilijona dolarjev. V dokumentu je ta znesek naveden, a ne kot zavezujoč cilj, ampak kot pobuda. Dokument “poziva vse akterje, da sodelujejo, da bi dosegli povečanje financiranja državam v razvoju za podnebno ukrepanje iz vseh javnih in zasebnih virov na vsaj 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035,” je zapisano.
Pri znesku tako ne gre le javne finance, ki si jih kot najbolj zanesljiv vir želijo prizadete države, ampak vključuje zasebna vlaganja in “alternativne finance”, pa tudi kredite, čeprav so manj razvite države ves čas opozarjale, da zaradi že tako visokega dolga ne zmorejo novih bremen za ukrepanje ob posledicah podnebnih sprememb, za katere niso krive.
Evropska unija je želela ambicioznejše cilje na področju blaženja (zmanjševanja izpustov), ampak je bil dosežen le dogovor o potrditvi lanskih zavez iz Dubaja. Med konferenco naj bi nekatere države, predvsem Savdska Arabija, želele blokirati celo ta šibek dogovor.
Veliko delegatov je sicer že pred zaključkom COP29 odšlo iz Azerbajdžana, saj je bil konec konference načrtovan za petek. Kar nekaj mest je bilo tako ob glasovanju praznih, je bil pa dosežen kvorum.
Dolg dan v Bakuju
Po popoldanskih pretresih so na prvi večerni seji države najprej potrdile dokumente, o katerih ni bilo nesoglasij, med njimi o ogljičnih trgih. Dokumente, okrog katerih se države niso strinjale, pa je azerbajdžansko predsedstvo pustilo za poznejšo sejo.
Medtem so se predstavniki najrevnejših in otoških držav sestali s predstavniki Evropske unije, ZDA in Velike Britanije, da bi presekali finančni gordijski vozel podnebnih pogajanj.
Skupina najmanj razvitih držav (LDC) združuje 45 držav, med njimi Bangladeš, Haiti, Somalijo, Sudan in druge zelo revne in za podnebne spremembe zelo ranljive države. “Služimo več kot milijardi ljudi v 45 državah sveta. Doseči moramo ambiciozen dogovor o podnebnem financiranju, da podpremo podnebne ukrepe, pomagamo ljudem, da se izognejo revščini, zagotovimo prehransko varnost,” je popoldne poudaril vodja skupine in podnebni odposlanec Malavija Evans Njewa.
Kritike na račun azerbajdžanskega predsedstva, ki jih je bilo slišati ves čas konference, so se po podaljških konference še okrepile, saj da v predlogih ni niti poskušalo uravnotežiti interesov.
Naslednja podnebna konferenca, COP30, bo novembra 2025 potekala v amazonskem pragozdu, v mestu Belém v Braziliji. Odločitev je bila sprejeta pred več kot enim letom in v Braziliji se že intenzivno pripravljajo na prihodnji COP. Medtem je bil zaradi sporov v vzhodnoevropski skupini Azerbajdžan za gostitelja izbran pred manj kot letom dni. Kratek čas za priprave naj bi bil eden od razlogov za slabo vodenje letošnje konference.
Da bi se temu izognili, so želeli gostitelja konference leta 2026 določiti še med pogajanji v Bakuju, a to ni uspelo. Kandidatki sta Avstralija in Turčija. Avstralski minister za podnebne spremembe se je na poti v Azerbajdžan ustavil v Ankari, da bi turškega kolega prepričal, naj njegova država odstopi. Toda Turčija se ne da in med drugim poudarja, da Avstralija kot tretja največja izvoznica fosilnih goriv ni primerna za gostiteljico.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!