Menu ItemNa podnebni konferenci v Bakuju so nekaj pred tretjo uro zjutraj potrdili ključni dokument letošnje konference o financiranju podnebnega ukrepanja. A ne brez težav, saj so manj razvite države azerbajdžansko predsedstvo obtožile izigravanja.
Potem ko se je podnebna konferenca v Bakuju zavlekla za več kot en dan in je v soboto popoldne kazalo, da je možen celo konec brez dogovora, se je po polnoči le začela plenarna seja.
Toda po kratkem uvodnem nagovoru in prebiranju nekaterih manj pomembnih dokumentov je predsedujoči azerbajdžanski minister za ekologijo in naravne vire Muhtar Babajev oznanil, da sejo znova prekinja, saj da morajo objaviti zadnje različice dokumentov.
Ob pol dveh zjutraj so bile te vendarle objavljene, po premoru se je seja nadaljevala in države so potrdile ključne dokumente. Tudi tistega o financah – tako je vsaj oznanil predsedujoči.
Dogovor namesto 250 milijard predvideva najmanj 300 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, “pri kateri imajo razvite države vodilno vlogo”. Poleg tega je zapisano, da se k prispevkom spodbuja tudi druge države, s čimer se cilja na Kitajsko, Singapur, Južno Korejo, bogate zalivske in druge države, ki uradno ne sodijo med razvite.
Po aplavzu razburjenje
Potem ko so delegati že zaploskali, da je dogovor dosežen, se je oglasil predstavnik Kube, za njim pa še predstavnica Indije. Azerbajdžansko predsedstvo sta obtožila izigravanja, saj da so potrdili dokument, s katerim se niso strinjali vsi. “Zaupanje je ključno v tem procesu, a naše zaupanje ste izigrali,” je dejala predstavnica Indije in poudarila, da so razočarani ter da dokumenta ne morejo sprejeti. Po njenih besedah je Indija predsedstvo obvestila, da želi spregovoriti, preden bo razglašen dokument. “To se ne spodobi za proces v okviru Združenih narodov,” je poudarila.
Za njo sta podobno povedala še predstavnik Bolivije in predstavnica Nigerije. Vsi so poudarili, da bi morali upoštevati zgodovinsko odgovornost razvitih držav za hude posledice vremenskih katastrof v manj razvitih.
Dokument sicer posebej izpostavlja male otoške države in najmanj razvite države, ki so najbolj ranljive za negativne posledice podnebnih sprememb.
Države v razvoju so želele bistveno več denarja – 1,3 bilijona dolarjev. V dokumentu je ta znesek naveden, a ne kot zavezujoč cilj, ampak kot pobuda. Dokument “poziva vse akterje, da sodelujejo, da bi dosegli povečanje financiranja državam v razvoju za podnebno ukrepanje iz vseh javnih in zasebnih virov na vsaj 1,3 bilijona dolarjev do leta 2035,” je zapisano.
Pri znesku tako ne gre le javne finance, ki si jih kot najbolj zanesljiv vir želijo prizadete države, ampak vključuje zasebna vlaganja, bilateralne, multilateralne in “alternativne finance”. Mednje sodijo tudi krediti, čeprav so manj razvite države ves čas opozarjale, da zaradi že tako visokega dolga ne zmorejo novih bremen za ukrepanje ob posledicah podnebnih sprememb, za katere niso krive. So pa v dokumentu poudarjene ovire držav v razvoju pri financiranju podnebnega ukrepanja, kot so “visoki stroški kapitala”, “omejen fiskalni prostor” in “nevzdržen dolg”.
Evropska unija je želela ambicioznejše cilje na področju blaženja (zmanjševanja izpustov), ampak je bil dosežen le dogovor o potrditvi lanskih zavez iz Dubaja. Med konferenco naj bi nekatere države, predvsem Savdska Arabija, želele blokirati celo ta šibek dogovor.
Na COP29 so potrdili dokument o enakosti spolov, ki poudarja večjo pomoč za dekleta in ženske v podnebni krizi. Več držav je poudarilo, da bi si želele ambicioznejšega dogovora.
Veliko delegatov je sicer že pred zaključkom COP29 odšlo iz Azerbajdžana, saj je bil konec konference načrtovan za petek. Kar nekaj mest je bilo tako ob razglasitvi dogovora praznih, je bil pa dosežen kvorum.
Gutteres: Finančni dogovor je treba v celoti spoštovati
Po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je treba današnji finančni dogovor spoštovati v celoti. “Pozivam vlade, naj to nujno storijo,” je dejal. Poudaril je tudi, da je konec dobe fosilnih goriv neizogiben.
“Upal sem na bolj ambiciozen rezultat tako glede financ kot blažitve podnebnih sprememb, da bi se spopadli z obsegom velikega izziva, s katerim se soočamo. Doseženi dogovor zagotavlja osnovo, na kateri lahko gradimo,” je ocenil generalni direktor ZN.
Vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell pa je dodal, da nobena država ni dobila vsega, kar je želela. “Baku zapuščamo z goro dela, ki ga še moramo opraviti. Zato ni čas za zmagovalne kroge,” je dejal.
(STA)
Dolg dan v Bakuju
Po popoldanskih pretresih so na prvi večerni seji države najprej potrdile dokumente, o katerih ni bilo nesoglasij, med njimi o ogljičnih trgih. Dokumente, okrog katerih se države niso strinjale, pa je azerbajdžansko predsedstvo pustilo za poznejšo sejo.
Medtem so se predstavniki najrevnejših in otoških držav sestali s predstavniki Evropske unije, ZDA in Velike Britanije, da bi presekali finančni gordijski vozel podnebnih pogajanj.
Skupina najmanj razvitih držav (LDC) združuje 45 držav, med njimi Bangladeš, Haiti, Somalijo, Sudan in druge zelo revne in za podnebne spremembe zelo ranljive države. “Služimo več kot milijardi ljudi v 45 državah sveta. Doseči moramo ambiciozen dogovor o podnebnem financiranju, da podpremo podnebne ukrepe, pomagamo ljudem, da se izognejo revščini, zagotovimo prehransko varnost,” je popoldne poudaril vodja skupine in podnebni odposlanec Malavija Evans Njewa.
Kritike na račun azerbajdžanskega predsedstva, ki jih je bilo slišati ves čas konference, so se po podaljških konference še okrepile, saj da v predlogih ni niti poskušalo uravnotežiti interesov.
Naslednja podnebna konferenca, COP30, bo novembra 2025 potekala v amazonskem pragozdu, v mestu Belém v Braziliji. Odločitev je bila sprejeta pred več kot enim letom in v Braziliji se že intenzivno pripravljajo na prihodnji COP. Medtem je bil zaradi sporov v vzhodnoevropski skupini Azerbajdžan za gostitelja izbran pred manj kot letom dni. Kratek čas za priprave naj bi bil eden od razlogov za slabo vodenje letošnje konference.
Da bi se temu izognili, so želeli gostitelja konference leta 2026 določiti še med pogajanji v Bakuju, a to ni uspelo. Kandidatki sta Avstralija in Turčija. Avstralski minister za podnebne spremembe se je na poti v Azerbajdžan ustavil v Ankari, da bi turškega kolega prepričal, naj njegova država odstopi. Toda Turčija se ne da in med drugim poudarja, da Avstralija kot tretja največja izvoznica fosilnih goriv ni primerna za gostiteljico.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje