Zaradi močnih nalivov je zalilo številne ulice in glavne prometnice v Beogradu. Ob vse pogostejših ekstremnih vremenskih dogodkih se mesto s to težavo sooča vse pogosteje. Kateri ukrepi lahko močno omilijo poplave v mestih?
Neurja in nalivi, ki so v ponedeljek in danes zajeli dele Balkana, so ulice v Beogradu za nekaj časa spremenili v jezera in deroče reke. Voda je ponekod avtomobilom segala skoraj do pokrova motorja, v soseski Petlovo brdo pa je na poplavljenem parkirišču obtičala ženska, ki jo je nato rešil delavec komunalnega podjetja.
Nekatere Beograjčane je zmotilo, da po mestu ob vsakršnem močnejšem deževju tečejo potoki. Opozicija v mestnem svetu je prst uperila proti županu Aleksandru Šapiću iz Srbske napredne stranke in ga vprašala, zakaj se je ob vsakem deževju po Beogradu lažje voziti s kajakom kot pa avtom.
Župan srbske prestolnice je odgovoril, da je v noči padla mesečna količina dežja in da mestni kanalizacijski sistemi tega enostavno ne morejo zdržati. Dejal je še, da je na terenu delalo in še dela 1.500 delavcev javnih komunalnih podjetij in da so za pretočnost kanalizacijskih odvodov skrbeli že pred dežjem.
Beograd pestijo podobne težave kot ostala mesta po svetu. Kot je v zapisu na portalu Klima101 zapisala dr. Ana Vuković Vimić z beograjske agronomske fakultete, so klimatske spremembe tudi Srbiji prinesle ekstremne vremenske pojave in spremenile njihovo pogostost. Ob tem je dejala, da so ekstremni padavinski dogodki vse pogostejši in vse bolj intenzivni.
“Stroka že leta opozarja na naraščajočo nevarnost poplav v mestih. Danes zelo dobro vemo, katera območja v mestu so še posebej ogrožena, zakaj se poplave povečujejo, kakšne so posledice in kaj moramo storiti, da se stanje izboljša,” je zapisala Vuković Vimić. Ob tem je izpostavila, da nekateri predeli Beograda, ki so ob nalivih vedno poplavljeni, sploh nimajo odvodnjavanja.
Poleg kanalizacije, ki da ni zmožna odvesti vse meteorne vode, pa je Vuković Vimić izpostavila problem širjenja neprepustnih površin. “Betonirane in asfaltirane površine so neprepustne za vodo, in več kot jih je, večja je ranljivost za poplave v urbanih območjih,” je zapisala. Ob tem je še poudarila, da lahko na drugi strani deževnico dobro zadržijo in vpijejo zelene površine.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje