V Bosni in Hercegovini (BiH) so sprejeli pet pomembnih zakonov, sprejetje katerih je za začetek pristopnih pogajanj zahtevala Evropska unija.
Predstavniški dom parlamenta BiH je tri zakone sprejel že prejšnji teden. Sprejel je zakona o varuhu človekovih pravic in o svobodnem dostopu do informacij ter spremembe zakona o visokem sodniškem in tožilskem svetu, po katerih bodo člani tega organa ter sodniki in tožilci med drugim morali posredovati celovite informacije o svojem premoženjskem stanju.
V torek pa je predstavniški dom izglasoval še dva zakona, pomembna za približevanje EU – zakon o vinu in zakon o tujcih, ki med drugim določa pogoje in postopke za vstop tujcev v državo ter njihovega bivanja v BiH. Vseh pet zakonov je nato v sredo potrdil dom narodov državnega parlamenta.
Dogovor o sprejemu omenjenih zakonov so pred parlamentarno obravnavo dosegli predsednik vodilne stranke Hrvatov v BiH HDZ BiH Dragan Čović, predsednik največje stranke bosanskih Srbov Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik ter predsednik Socialdemokratske stranke BiH (SDP BiH) Nermin Nikšić skupaj z drugimi voditelji iz bloka državljanskih in bošnjaških strank. Omenjeni voditelji vladnih strank so dosegli dogovor tudi o zakonu o sodiščih BiH, ki naj bi ga svet ministrov BiH in državni parlament obravnavala v kratkem.
Predsedujoča svetu ministrov Borjana Krišto je v sredo po poročanju sarajevskega portala Klix ocenila, da sprejetje omenjenih zakonov priča o pospešenem delu pri izpolnjevanju pogojev za pridružitev EU. Izpostavila je tudi pomen čim hitrejšega začetka pristopnih pogajanj, najkasneje pa do konca leta.
Sprejetje zakonov je v sredo kot znak napredka na evropski poti pozdravila tudi delegacija EU v BiH. “Odkar so se 22. avgusta sestali voditelji strank, je bil dosežen napredek pri izpolnjevanju 14 ključnih prednostnih nalog EU,” je sporočila na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju. Dodali so, da so sprejeti zakoni znak, da BiH krepi prizadevanja in da je napredek mogoč ob politični volji. Pozvali so k ohranitvi zagona, predvsem glede vladavine prava in boja proti korupciji.
BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016. Evropska komisija ji je nato leta 2019 postavila 14 pogojev, ki bi jih morali v Sarajevu izpolniti za status kandidatke. BiH pogojev še ni izpolnila, a ji ga je EU lani v luči vojne v Ukrajini vseeno podelila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje