Menu Item
Divjanje in glisiranje s čolni v hrvaškem morju, nezakoniti privezi, pristanišče, v katerem so električni kabli speljani kar prek plaže, in ženska s sekiro v roki. Po nesreči na Malem Lošinju, v kateri so trije mornarji izgubili življenje, je odgovorni urednik portala Morski HR za N1 Zagreb komentiral stanje na Jadranu. "V Dalmaciji vlada pravi divji zahod," opozarja.
Ko smo poročali, se je v nedeljo v pristanišču za trajekte na Malem Lošinju zgodila huda nesreča, v kateri so umrli trije mornarji, eden pa je huje poškodovan. Zrušila se je vstopna ploščad trajekta Lastovo, ki je mornarje ukleščila. Tragična nesreča je pri naših južnih sosedih sprožila vrsto vprašanj o varnosti. Pojavili so se namreč številni namigi, da se je nesreča zgodila zaradi dotrajanosti klančine.
Predsednik Združenja pomorskih kapitanov Sanjin Dumanić je za Večernji list povedal, da se strinja, da je do zrušitve trajektne rampe Lastovo prišlo zaradi tehnične napake, a dodal, da te nesreče ne bi bilo, če Hrvati ne bi bili mojstri improvizacije. Dodal je, da je za nesrečo odgovorna tehnična služba, uprava ter tisti, ki skrbijo za varnost. “Morali bi že danes v zapor,” je bil oster.
“Ta nesreča na Malem Lošinju bo ljudi zaznamovala za vse življenje,” pa je za N1 Zagreb dejal odgovorni urednik portala Morski HR Jurica Gašpar. Trdi, da morata biti v prihodnje preventiva in nadzor na prvem mestu, kot primer dobre prakse pa izpostavil hrvaško državno letalsko družbo Croatia Airlines. Ta je po njegovih besedah za varnost potnikov in posadk poskrbela tako, da je prek leasinga kupila nova letala. Prepričan je, da bi enako morala storiti tudi Jadrolinija. Trajekt Lastovo je bil namreč zgrajen leta 1969 na Japonskem za japonskega naročnika, del flote Jadrolinije pa je postal leta 1978.
“Kdo bo odgovarjal, če se nekdo zaplete v vrv in pade pod propeler?”
Urednik Jurica Gašpar je za N1 nanizal vrsto nevarnih situacij, ki v Jadranskem morju prežijo na plavalce in lastnike plovil. Po njegovi oceni je najhuje v Dalmaciji, “kjer vlada pravi divji zahod”. Izpostavil je lastnike, ki z različnimi plovili divjajo po morju. V preteklosti so zaradi tega že preštevali smrtne žrtve.
“Tujci so videli, kako se obnašajo domačini, in so začeli tudi sami divjati. Avstrijci, Nemci in Švicarji se doma ne bodo tako obnašali, potem pa pridejo k nam in ugotovijo, da lahko počnejo vse.”
Za primer nereda je vzel pristanišče Krilo Jesenice, ki ga je poimenoval kot deponija, saj je tam stlačenih kar 135 ladij.
“Mi smo razmere tam posneli s kamero. Ugotovili smo, da so električni kabli speljani kar prek plaže in morja, v morje neznanci spuščajo kemikalije, vsepovsod ležijo cisterne z nalepkami, ki označujejo zdravju in okolju nevarne snovi. Človek preprosto ne more verjeti, kaj se tam dogaja. Državno tožilstvo bi moralo ugotoviti, kdo je takšno stanje dovoljeval več let. Govorili smo namreč z enim od inšpektorjev z Reke, ki je poudaril, da bi za identične razmere v kakšni bolj severni državi ljudje pristali v zaporu.”
Kot problematično je Gašpar izpostavil tudi privezovanje ladij na drevesa in skale, kar onemogoča varno plovbo drugim udeležencem v pomorskem prometu. Pojasnil je, da imajo vse marine zatiče, kamor kapitani plovila privežejo, in morajo imeti certifikat trdnosti. “Ali imajo drevesa in skale certifikate? Kdo je tam odgovoren v primeru nesreče?”
Poleg tega udeleženci v pomorskem prometu vedo, kje so uradni privezi; medtem ko se lahko zgodi, da priveza na črno (na skali ali drevesu), ne opazijo. “Kaj se bo zgodilo, če se mimo pripelje nekdo z gliserjem, se zaplete v vrv in pade pod propeler,” se sprašuje Gašpar. “Ti ljudje, ki se pripeljejo z ladjo, pa imajo s seboj večkrat tudi vodne skuterje in nato divjajo blizu plaže, posledično pa ogrožajo kopalce.”
“Ženska s sekiro je vrhunec nezadovoljstva”
Pred nekaj dnevi je na družbenih omrežjih zakrožil posnetek, na katerem ženska s sekiro v roki na plaži skuša presekati vrv, s katero je ladja privezana na eno od skal. S svojim početjem je vztrajala dobrih šest minut, dogajanje pa je najverjetneje posneto iz plovila. Ženska je namreč imela dovolj nezakonitega privezovanja velikih jaht, križark in drugih večjih ladij na drevesa in skale, zato je pravico vzela v svoje roke.
Čeprav tudi ženska tega ne bi smela početi, saj je s tem ogrožala sebe in posadko ter potnike na ladji, tudi lastnik plovila ni imel pravice ladje privezati na skalo.
Gašpar — ki početja ženske ne odobrava — pravi, da je to vrhunec nezadovoljstva državljanov nad nedelovanjem pravne države; pa naj gre za uzurpacijo in okupacijo z ležalniki na plažah, nezakonite priveze ali pa nezakonit ribolov na Hvaru, kjer na črno ulovljene ribe prodajajo vrhunske restavracije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje