Potem ko so iz Berna sporočili, da Švica odstopa od pogajanj z EU o krovnem sporazumu o sodelovanju, so v Evropski komisiji posvarili, da utegne poteza skrhati odnose med Unijo in Švico.

Po trinajstih letih pogajanj med Unijo in Švico o sporazumu o sodelovanju – ta bi uokviril množico dvostranskih dogovorov, ki od leta 1972 urejajo odnose med Bernom in Brusljem, je Švica v sredo odstopila od pogajanj. Ta so obstala, saj se strani nista mogli poenotiti o vprašanjih, povezanih s svobodo gibanja (in ugodnostmi socialne države za zaposlene tujce v Švici), državno pomočjo in zaščito plač, piše britanski BBC.

Švica ni članica Evropske unije, pač pa je z Islandijo, Liechtensteinom in Norveško povezana v Evropsko zvezo za prosto trgovino (Efta). V nasprotju s preostalimi tremi članicami Efte, ki so z Unijo podpisale Sporazum o evropskem gospodarskem prostoru (o sodelovanju v skupnem evropskem trgu), sodelovanje Švice na skupnem trgu urejajo dvostranski sporazumi med Švico in Unijo.

Švicarska vlada – Zvezni svet – se je za odstop od pogajanj z EU odločila zaradi nasprotovanja sporazumu o sodelovanju v Švici, piše tiskovna agencija Reuters. Sporazum, ki bi nadomestil več kot 100 dvostranskih pogodb med Brusljem in Unijo, je med drugim predvideval, da bi se Švica redno prilagajala spremembam pravil evropskega skupnega trga, in je vključeval učinkovitejše mehanizme za reševanje nesoglasij, še dodaja Reuters.

Desni pol z odstopom zadovoljen

Odločitev o odstopu pogajanj so pozdravile desne politične stranke na čelu s Švicarsko ljudsko stranko (SVP) predsednika Guya Parmelina in sindikati, ki jih je skrbelo področje plač. Vodja Socialistične stranke Roger Nordmann je medtem včerajšnji dan imenoval “črna sreda”.

C'est un mercredi noir. pic.twitter.com/LD09LhoWgU

— Roger Nordmann (@NordmannRoger) May 26, 2021

Vprašanje, ki ga ob švicarskem odstopu od pogajanj izpostavljajo tuji mediji, je, ali bo evropska stran pripravljena podaljšati dvostranske dogovore, ko ti zapadejo. Ta teden je denimo zapadel dogovor med Švico in EU o trgovanju s produkti medicinske tehnologije, piše BBC.

Po podatkih Službe EU za zunanje zadeve je Švica četrta največja trgovinska partnerica Unije, Švica pa največ trguje z Evropsko unijo. Izvoz v Unijo predstavlja 42 odstotkov izvoza dobrin iz Švice, uvoz iz Unije pa polovico uvoza v Švico.

Za Unijo pomembni enaki pogoji

Evropska komisija in Švica sta osnutek sporazuma dosegli leta 2018, a je Švica zahtevala popravke s področja svobode gibanja oseb, državne pomoči in plač, ki pa so bili za Unijo nesprejemljivi. Švicarski predsednik Parmelin in predsednica Evropske komisije sta nestrinjanja nazadnje skušala premostiti aprila, a njuni pogovori niso bili uspešni.

Ker Evropska komisija sporazum o sodelovanju s Švico razume kot “temelj za krepitev in razvijanje bilateralnih odnosov med Švico in Unijo”, so iz Komisije sporočili, da obžalujejo odločitev Berna. Za Unijo je namreč pomembno, da vsi akterji, ki sodelujejo v skupnem trgu, delujejo pod enakimi pogoji. “Brez sporazuma modernizacija odnosov ne bo mogoča,” so v odzivu na odločitev Švice še sporočili iz Evropske komisije.