
V prvih šestih mesecih leta 2024 je bilo v EU, Norveški in Švici za 23 odstotkov manj prošenj za azil, predvsem zaradi 66-odstotnega upada prošenj Sircev po političnih spremembah v Siriji.
Oglaševanje
V prvih šestih mesecih letošnjega leta so organi v 27 članicah Evropske unije ter Norveške in Švice prejeli 23 odstotkov manj prošenj za azil kot v enakem obdobju lani oziroma 399.000, je danes sporočila Agencija EU za azil (EUAA). Zmanjšanje je v veliki meri posledica občutnega upada števila prošenj sirskih državljanov.
Po ugotovitvah EUAA je zmanjšanju prošenj za azil botroval zlasti 66-odstotni upad števila prošenj Sircev, ki jih je bilo v tem obdobju 25.000. Njihovo občutno zmanjšanje ni posledica sprememb politike EU, temveč političnih sprememb v Damasku po strmoglavljenju dolgoletnega sirskega voditelja Bašarja al Asada decembra lani, so izpostavili.
Oglaševanje
Evropski komisar za migracije Magnus Brunner je na omrežju X izpostavil, da EU s paktom o migracijah in azilu uvaja "učinkovitejše postopke, ki omogočajo učinkovitejšo obravnavo vlog z majhnimi možnostmi za uspeh". Hkrati bodo letošnji predlogi "okrepili sodelovanje s tretjimi državami, zagotovili učinkovito vračanje ter zmanjšali pritisk na naše azilne sisteme", je dodal.
Največ prošenj prejeli Francija in Španija
EUAA je v poročilu ugotovila, da zmanjšanje števila prošenj Sircev tudi pomeni, da Nemčija ni več država, ki je prejela največ prošenj za azil. Največ sta jih namreč prejeli Francija in Španija - prva 78.000, druga 77.000, Nemčija pa 70.000. Sledita Italija (64.000) in Grčija (27.000), ki je sicer prejela največ prošenj na prebivalca - eno na 380 prebivalcev.
Oglaševanje
Sirci, ki so bili desetletje najbolj številčni prosilci, so sedaj za Venezuelci in Afganistanci šele na tretjem mestu. Prošenj Venezuelcev je bilo 31 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, saj so do konca junija vložili 49.000 prošenj. Večina jih je za mednarodno zaščito zaprosila v Španiji.
Več prošenj za azil kot v prvi polovici 2024 so vložili tudi Ukrajinci, in sicer 16.000 oziroma 29 odstotkov več. Skoraj polovica jih je prošnje vložilo v Franciji, tretjina na Poljskem, medtem ko jih je konec junija v EU 4,3 milijona že uživalo začasno zaščito.
Oglaševanje
Stopnja priznavanja prošenj je znašala 25 odstotkov, kar je najnižja skupna polletna ali letna stopnja priznavanja, ki je bila kdaj zabeležena, je še poudarila agencija. Konec junija je na odločitev na prvi stopnji čakalo 918.000 prošenj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje